Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.
V varnem zavetju dóma kemikalij skorajda nimamo, bi pomislili. Pa to res drži?
Kemikalije so pravzaprav vse kemične spojine, ki jih lahko uporabimo v kemijski reakciji. Kemikalija je torej tudi navadna voda, čeprav po navadi nanjo ne gledamo tako. Pa tudi sol, odstranjevalec laka za nohte ali mehčalec za perilo.
V oddaji smo se ustavili pri treh večjih skupinah kemikalij, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju: detergentih, kislinah in bazah in pa polimerih, s poudarkom na teflonu.
Da se olje in voda ne mešata, se naučimo že v osnovni šoli. Ker pomivamo z vodo in ker je umazanija bolj podobna olju kakor vodi, imamo težavo. Zato vemo, da moramo pri pranju in pomivanju uporabiti detergent, ki bo odstranil maščobo.
Najprej k detergentom. Ti znižajo površinsko napetost, takim površinsko aktivnim snovem pravimo surfaktanti. Druga pomembna lastnost detergentov pa je, da njihove molekule vsebujejo dva različna dela – vodi prijaznega in olju prijaznega. “Ker so te površinsko aktivne snovi take strukture, da se delno topijo v olju, delno v vodi, omogočijo vstop vode v olje,” je pojasnila dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta. Po njenih besedah lahko zelo močni detergenti škodujejo naši koži, saj odstranjujejo njeno naravno oljno zaščito.
Naše babice so detergente ustvarjale z mešanjem in kuhanjem vode in pepela, od tu pa je bil nato le še korak, da so z dodajanjem domačih maščob dobile tudi domače milo.
Kot pravi Krofličeva, je naše telo narejeno po podobnem principu kot surfaktanti. Celice so ograjene z lipidnim dvoslojem, ki je na eni strani vodi prijazen, na drugi strani pa vodo odbija. Celo v našem telesu izločamo surfaktante. Naš žolč, na primer, je poln žolčnih kislin, ki so površinsko aktivne snovi in ki prav to lastnost uporabljajo za presnavljanje maščob.
Kisline in baze na prvi pogled zvenijo precej nevarno, spomnimo se samo na kisli dež. A v resnici jih imate tudi doma cel kup. Verjetno vsak dan jemo s kislino polito zelenjavo, ki ji pravimo solata s kisom. Tudi vložena zelenjava je namočena v kislih raztopinah. Če želimo očistiti vodni kamen, moramo uporabiti kislino. Lahko posežemo po posebnem čistilu, zadostuje pa tudi običajen kis ali kokakola. In ne pozabimo, vitamin C je askorbinska kislina, je pojasnila dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Nekoliko manj imamo baz ali lugov, a če se potrudimo, jih vseeno najdemo. Čistila za stekla vsebujejo bazičen amonijak, ki ga že zavohamo. Belila, kot je varekina, so tudi močno bazična in precej nevarna, če pridemo z njimi v stik. Odmaščevalci odtokov so precej močne raztopine lugov. Tudi krema za zobe, pecilni prašek in tablete proti zgagi so baze.
Če močne kisline ob stiku s kožo takoj zapečejo, se škodljivo delovanje baz opazi in začuti šele po določenem času.
“Kis in soda bikarbona? To ni najboljša kombinacija za čiščenje, saj reagirata med sabo. Ioni, ki nastanejo, nimajo čistilne vrednosti .” – dr. Helena Prosen, FKKT
Prosenova ob tem svetuje, da smo pri uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo kisline in baze, previdni. Če gre za močnejša koncentrirana sredstva, ki lahko vsebujejo tudi do 20 odstotkov kisline, je ob morebitnem stiku nujno dobro izpiranje, če snov zaide v oči, se morate posvetovati tudi z zdravnikom.
Naslednje veliko kraljestvo so polimeri, med najbolj poznanimi je teflon. Uporabljamo ga tako doma kot v tudi v vesoljskih plovilih. Urbana legenda sicer pravi, da ga je izumila NASA, dejansko pa so ga izumili že leta 1938, dvajset let pred ustanovitvijo NASE. Drži pa, da ga v vesoljskem programu uporabljajo za toplotno zaščito, v vesoljskih oblekah in podobno. “Če se prav spomnim, je bilo odkritje teflona stvar naključja,” je pojasnil strokovnjak za polimere na Kemijskem inštitutu dr. Miroslav Huskič. Po njegovih besedah se ga veliko uporablja za tesnjenje, v zobnikih.
Je teflon lahko škodljiv? “Ne bi mogel dati odgovora … malo sem skeptik. Sami polimeri niso zdravju škodljivi, so pa lahko škodljivi dodatki, ki jih dodajajo teflonu v ponvah.”- dr. Miroslav Huskič
Je pa teflon škodljiv pri visokih temperaturah, višjih od 230 stopinj Celzija. Teflon je sicer eden od najbolj spolzkih materialov, zato se teflonske prevleke uporabljajo za odganjanje mrčesa, ker se ta ne more zadržati na teflonskih površinah. Celo slavni kuščar gekon, ki se lahko plazi še po tako gladkih površinah, je proti teflonu nemočen.
Več podrobnosti pa lahko slišite v prispevku (zgoraj).
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
O kemiji navadno govorimo slabšalno s prizvokom škodljivega in strupenega. A dejansko se ji ne moremo izogniti. V tokratni Frekvenci X smo ugotavljali, koliko ‘kemije’ imamo doma – veliko več, kot si mislite. In v resnici nam prej koristi kot škoduje.
V varnem zavetju dóma kemikalij skorajda nimamo, bi pomislili. Pa to res drži?
Kemikalije so pravzaprav vse kemične spojine, ki jih lahko uporabimo v kemijski reakciji. Kemikalija je torej tudi navadna voda, čeprav po navadi nanjo ne gledamo tako. Pa tudi sol, odstranjevalec laka za nohte ali mehčalec za perilo.
V oddaji smo se ustavili pri treh večjih skupinah kemikalij, ki nas obdajajo v vsakdanjem življenju: detergentih, kislinah in bazah in pa polimerih, s poudarkom na teflonu.
Da se olje in voda ne mešata, se naučimo že v osnovni šoli. Ker pomivamo z vodo in ker je umazanija bolj podobna olju kakor vodi, imamo težavo. Zato vemo, da moramo pri pranju in pomivanju uporabiti detergent, ki bo odstranil maščobo.
Najprej k detergentom. Ti znižajo površinsko napetost, takim površinsko aktivnim snovem pravimo surfaktanti. Druga pomembna lastnost detergentov pa je, da njihove molekule vsebujejo dva različna dela – vodi prijaznega in olju prijaznega. “Ker so te površinsko aktivne snovi take strukture, da se delno topijo v olju, delno v vodi, omogočijo vstop vode v olje,” je pojasnila dr. Ana Kroflič s Kemijskega inštituta. Po njenih besedah lahko zelo močni detergenti škodujejo naši koži, saj odstranjujejo njeno naravno oljno zaščito.
Naše babice so detergente ustvarjale z mešanjem in kuhanjem vode in pepela, od tu pa je bil nato le še korak, da so z dodajanjem domačih maščob dobile tudi domače milo.
Kot pravi Krofličeva, je naše telo narejeno po podobnem principu kot surfaktanti. Celice so ograjene z lipidnim dvoslojem, ki je na eni strani vodi prijazen, na drugi strani pa vodo odbija. Celo v našem telesu izločamo surfaktante. Naš žolč, na primer, je poln žolčnih kislin, ki so površinsko aktivne snovi in ki prav to lastnost uporabljajo za presnavljanje maščob.
Kisline in baze na prvi pogled zvenijo precej nevarno, spomnimo se samo na kisli dež. A v resnici jih imate tudi doma cel kup. Verjetno vsak dan jemo s kislino polito zelenjavo, ki ji pravimo solata s kisom. Tudi vložena zelenjava je namočena v kislih raztopinah. Če želimo očistiti vodni kamen, moramo uporabiti kislino. Lahko posežemo po posebnem čistilu, zadostuje pa tudi običajen kis ali kokakola. In ne pozabimo, vitamin C je askorbinska kislina, je pojasnila dr. Helena Prosen s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
Nekoliko manj imamo baz ali lugov, a če se potrudimo, jih vseeno najdemo. Čistila za stekla vsebujejo bazičen amonijak, ki ga že zavohamo. Belila, kot je varekina, so tudi močno bazična in precej nevarna, če pridemo z njimi v stik. Odmaščevalci odtokov so precej močne raztopine lugov. Tudi krema za zobe, pecilni prašek in tablete proti zgagi so baze.
Če močne kisline ob stiku s kožo takoj zapečejo, se škodljivo delovanje baz opazi in začuti šele po določenem času.
“Kis in soda bikarbona? To ni najboljša kombinacija za čiščenje, saj reagirata med sabo. Ioni, ki nastanejo, nimajo čistilne vrednosti .” – dr. Helena Prosen, FKKT
Prosenova ob tem svetuje, da smo pri uporabi čistilnih sredstev, ki vsebujejo kisline in baze, previdni. Če gre za močnejša koncentrirana sredstva, ki lahko vsebujejo tudi do 20 odstotkov kisline, je ob morebitnem stiku nujno dobro izpiranje, če snov zaide v oči, se morate posvetovati tudi z zdravnikom.
Naslednje veliko kraljestvo so polimeri, med najbolj poznanimi je teflon. Uporabljamo ga tako doma kot v tudi v vesoljskih plovilih. Urbana legenda sicer pravi, da ga je izumila NASA, dejansko pa so ga izumili že leta 1938, dvajset let pred ustanovitvijo NASE. Drži pa, da ga v vesoljskem programu uporabljajo za toplotno zaščito, v vesoljskih oblekah in podobno. “Če se prav spomnim, je bilo odkritje teflona stvar naključja,” je pojasnil strokovnjak za polimere na Kemijskem inštitutu dr. Miroslav Huskič. Po njegovih besedah se ga veliko uporablja za tesnjenje, v zobnikih.
Je teflon lahko škodljiv? “Ne bi mogel dati odgovora … malo sem skeptik. Sami polimeri niso zdravju škodljivi, so pa lahko škodljivi dodatki, ki jih dodajajo teflonu v ponvah.”- dr. Miroslav Huskič
Je pa teflon škodljiv pri visokih temperaturah, višjih od 230 stopinj Celzija. Teflon je sicer eden od najbolj spolzkih materialov, zato se teflonske prevleke uporabljajo za odganjanje mrčesa, ker se ta ne more zadržati na teflonskih površinah. Celo slavni kuščar gekon, ki se lahko plazi še po tako gladkih površinah, je proti teflonu nemočen.
Več podrobnosti pa lahko slišite v prispevku (zgoraj).
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov