Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna.
Skupina slovenske raziskovalke odkrila eno od najstarejših galaksij, ki je posebna zato, ker je navadna
Mednarodna raziskovalna skupina, ki jo vodi mlada slovenska astrofizičarka in profesorica na Univerzi v Kaliforniji Maruša Bradač, je po več letih opazovanj na teleskopih Hubble v vesolju in Keck na Havajih z objavo v reviji Nature Astronomy razglasila nov pomemben preboj v našem poznavanju zgodovine vesolja. Odkrili so eno od najstarejših galaksij na samem robu vesolja, ki je nenavadna zato, ker je pravzaprav – navadna. In take je najtežje opazovati.
»Ko opazujemo objekte v vesolju, najpogosteje vidimo tiste največje, najbolj svetle, ki oddajo največ svetlobe,« je pojasnila Bradačeva. Toda po njih težko sklepamo o tem, kakšne so tiste galaksije, ki predstavljajo povprečno populacijo v nekem obdobju vesolja. Z njimi si torej težje ustvarimo predstavo o sestavi vesolja. »Podobno je pri zvezdah. Najpogosteje vidimo najsvetlejše, tiste, ki so blizu, o navadnih zvezdah, kot je na primer Sonce, pa nam povedo bolj malo.«
Galaksija (poimenovali so jo MACS1423-z7p64) je temna in ena od prvih znanih, ki so nastale v vesolju. Za odkritje je bil najbolj zaslužen podiplomski študent Maruše Bradač Austin Hoag.
Vesolje, ki je nastalo pred 13,8 milijarde let, se je v svojem otroškem obdobju redčilo in hladilo, predstavljamo si ga lahko kot temno megleno prostranost, skozi katero se slabo vidi. »Galaksija, ki jo je odkrila Marušina skupina, je ena od prvih galaksij, ki so osvetlile mlado vesolje. Gre za fundamentalen dogodek,« je pojasnil profesor Tomaž Zwitter (FMF).
Gre za tako imenovano gravitacijsko lečenje, pri čemer je ključno vlogo odigrala jata galaksij med to na novo odkrito galaksijo in nami. »Ta jata deluje kot povečevalno steklo, ki je okrepilo svetlobo,« je pojasnila Bradačeva. Brez tega trika tudi z najbolj zmogljivimi teleskopi, ki so trenutno na voljo, te galaksije ne bi mogli videti. Maruša Bradač se je sicer v preteklosti že večkrat ukvarjala s te vrste lečenjem.
Doma se da sistem gravitacijskega lečenja lepo ponazoriti s pogledamo skozi vrat kozarca. Če pogledamo svečo skozi pecelj kozarca, bomo – podobno kot se to zgodi pri gravitacijskem lečenju – videli večkratno sliko te sveče.
K tovrstnim odkritjem po eni strani pripomore vse bolj zmogljiva raziskovalna oprema astronomov, ključne preboje pa po drugi strani omogočajo tudi vse bolj zmogljiva orodja za obdelavo ogromne količine podatkov. »Najti takšno galaksijo je kot da bi iskali iglo na drugem koncu vesolja,« je bil ob tem ilustrativen Zwitter. Z obdelavo masovne količine podatkov se astronomi po njegovem pogostokrat podajajo do same meje mogočega, pri tem pa po njegovem – včasih nevede – razvijajo tudi nove tehnike raziskovanja.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Neveljaven email naslov