Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na obisk v tokratno Frekvenco prihaja računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami. Podoktorska študentka na Stanfordu stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedno nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami.
Računalniška genialka, dekle, ki je tekom svoje študijske poti rokovalo samo in izključno z deseticami
Marinka Žitnik je podoktorska študentka na Stanfordu. Stavi na področji bioinformatike in računske biologije, ki po njenem na široko odpirata pot v personalizirano medicino prihodnosti. Pri svojih 27 letih je še vedno kot otrok radovedna in nenasitna za vsakršnim novim znanjem, pri čemer delo enači s prostim časom in svoje profesionalno poslanstvo s sanjami. Je tudi ena izmed letošnjih dobitnikov zlatega znaka Jožefa Stefana.
Tako kot smo se nekoč učili brati in pisati črke, se moramo danes naučiti osnov programiranja in računalništva. “A ne le programiranja, ampak načina sistematičnega, algoritmičnega razmišljanja. Zdaj je tehnologija prisotna na skoraj vseh področjih. Algoritmi so pomembni za zgodovino, biologijo, novinarstvo … tovrstno znanje je vse bolj pomembno za napredek.”
Marinka je pozornost vzbudila že med študijem, ko se je o njej širil sloves “tiste, ki še kar vztraja pri povprečni oceni deset”. In tako je ostalo do konca.
Radovednost me je vodila naprej in dobra ocena je temu sledila. Naključno se je zgodilo, da so padale le desetke.
To prestižno odlikovanje, ki ga podeljujejo za najboljša doktorska dela na področju naravoslovnih in tehniških ved, je prejela za svoj odmeven doktorat o razvoju algoritmov umetne inteligence in strojnega učenja, ki omogoča sklepanje v velikih in večplastnih podatkovnih sistemih. Pri svojih 27 letih je zdaj podoktorska raziskovalka na ameriškem Stanfordu, kjer se je, kot pravi, delo zaradi stimulativnosti okolja preprosto zlilo s prostim časom.
Delu posvetim nič časa oziroma celoten dan. Imam tako srečo, da je to, kar delam, tisto, kar me najbolj zanima.
Marinka pravi, da je “razlog, zakaj je podatkovno rudarjenje postalo zelo aktualno v biologiji ta, da smo v zadnjem desetletju dobili ogromno novih tehnologij, ki lahko ustvarjajo zelo veliko podatkov.” Tako je za ovinkom na primer personalizirana medicina. “To je lahko nekaj zelo koristnega, da lahko zdravniki in strokovnjaki s tega področja uporabljajo ta orodja. Glede na to, kakšno diagnozo so imeli podobni pacienti v preteklosti in kakšna zdravila so dobili, se lahko zdaj na primer odločijo, kaj bi bilo dobro za konkretnega posameznika, ki je v tistem trenutku pred njim.”
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov