Naši znanstveniki z Instituta Jožef Stefan ter ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, v katerem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno 100 stopinjah Celzija. Ja, vsekakor kompleksna zadeva, zato se je Maja Stepančič odpravila na Inštitut Jožefa Stefana in skušala odkritje postaviti v čim bolj poljuden jezik. Srečala se je s sodelavcem raziskave dr. Martinom Klanjškom.

Slovenski znanstveniki so odkrili, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija

Naši znanstveniki Inštituta Jožefa Štefana ter ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko so prejšnji teden objavili strokovni članek v reviji Nature Physics, s katerim so razrešili skrivnost magnetnega stanja v pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Ključne besede so: spinska tekočina, plastoviti kristali in nova agregatna stanja, ključna ugotovitev pa, da je spinska tekočina obstojna pri približno -100 stopinjah Celzija. Kaj to pomeni, razlaga eden od sodelavcev raziskave dr. Martin Klanjšek.

“Ko govorimo o kvantni fiziki, vemo, da se ta izključuje z visokimi temperaturami. Dozdajšnje spinske tekočine so obstajale samo pri absolutni ničli, naša pa preživi pri visokih temperaturah.”

Eksperimenti so trajali eno leto, večkrat so zašli s poti, ampak na koncu vseeno prišli do odkritja: “To je značilnost znanosti. Če bi si zadali cilj in linearno prišli do odkritja, bi bilo odkritje malo vredno. Ravno te stranpoti poskrbijo, da v končni fazi prideš do nečesa novega, nečesa, kar se ni dalo napovedati.”

Pri raziskovanju je sodelovalo več odsekov z Inštituta Jožefa Štefana in fakultete za matematiko in fiziko, za sodelovanje so se dogovorili na enem izmed skupnih kosil v menzi: “Kosila so pomemben del znanstvene dejavnosti. Če preživimo več kot pol ure na kosilu, nas kdo že nekoliko postrani gleda. A naše debate niso vsakdanje vrste, velikokrat nas zanese na znanstveni teren. Ravno ta sproščeni način pogovora je ključen, da pridemo do novega spoznanja.”

Kaj pa bo odkritje prineslo prihodnjim generacijam?

“Veliko je različnih predlogov, kaj bi se lahko zgodilo, sploh na področju kvantnih tehnologij. Klasični računalniki dosegajo limito svojega delovanja, težko jih bo narediti hitrejše ali zmogljivejše. Že nekaj let se govori o tem, da moramo iti na kvantne računalnike. Kvantna spinska tekočina je ena izmed možnih platform za razvoj takšnega računalništva.”

Dr. Martin Klanjšek o samem raziskovanju pravi, da je pomembno imeti talent, da si želiš sodelovati v znanstvenem početju, in domišljijo, da si sposoben odtavati na neko neznano področje.

“Znanost ni preprosta dejavnost, kot je nogomet. Ni takoj aplikativna, zato ljudje pogosto mislijo, da denar mečemo v zrak. Mi dobimo zelo malo denarja, dobra primerjava je, da je letni zaslužek nogometaša Cristiana Ronalda primerljiv z letnim proračunom slovenske znanosti.”