Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov … Skrivnost proteinskih origamijev pojasjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta, avtorja raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd. Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd. Kaj pomeni prelomno odkritje razložita dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
Naši znanstveniki so sodelovali pri dveh odmevnih odkritjih s področja astronomije in kemije
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov …
“Proteine smo naredili tako, da se zvijajo sami od sebe. Končni cilj projekta bi lahko bili tudi nanoroboti.”
Dr. @AjasjaLjubetic o tem, kako uporabni so (oziroma bodo) proteinski origamiji za zdravljenje.
Več v četrtek ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/y5iaWj0ILD
— Frekvenca X (@FrekvencaX) October 18, 2017
Skrivnost proteinskih origamijev pojasnjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta s Kemijskega inštituta, ki si delita prvo avtorstvo raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Delo je bilo opravljeno na odseku za Sintezno biologijo in imunologijo pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale.
Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd.
Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Najnovejša opazovanja potrjujejo, da so zlitja nevtronskih zvezd pomembni, če ne celo glavni, mehanizmi za sintezo težkih elementov v vesolju. V primeru nedavnega dogodka gravitacijskih valov z datumom 17. avgust 2017 opazovanja kažejo, da naj bi ob zlitju nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje.
Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd.
Kaj pomeni prelomno odkritje razlagata dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
“Gostota v nevtronskih zvezdah je takšna, kot da bi Sonce stisnili na velikost Ljubljane.”
Ob zlitju dveh nevtronskih zvezd naj bi nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje!
Prof. Andreja Gomboc #zdajgovori pic.twitter.com/cFGChvjD9J
— ? Val 202 (@Val202) October 19, 2017
Intervju (v izvirniku) z dr. Nialom Tanvirjem:
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov … Skrivnost proteinskih origamijev pojasjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta, avtorja raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd. Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd. Kaj pomeni prelomno odkritje razložita dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
Naši znanstveniki so sodelovali pri dveh odmevnih odkritjih s področja astronomije in kemije
Na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so razvili nov tip proteinskih struktur, ki se lahko brez škodljivih učinkov sintetizirajo v celicah ter se same od sebe sestavijo v nanometrske kletke. Te imajo velik potencial za dostavo zdravil v medicini, tvorbo sodobnih cepiv, snovanje funkcionalnih materialov …
“Proteine smo naredili tako, da se zvijajo sami od sebe. Končni cilj projekta bi lahko bili tudi nanoroboti.”
Dr. @AjasjaLjubetic o tem, kako uporabni so (oziroma bodo) proteinski origamiji za zdravljenje.
Več v četrtek ob 12.00 na @Val202 pic.twitter.com/y5iaWj0ILD
— Frekvenca X (@FrekvencaX) October 18, 2017
Skrivnost proteinskih origamijev pojasnjujeta dr. Ajasja Ljubetič in Fabio Lapenta s Kemijskega inštituta, ki si delita prvo avtorstvo raziskave, objavljene v reviji Nature Biotechnology. Delo je bilo opravljeno na odseku za Sintezno biologijo in imunologijo pod vodstvom prof. dr. Romana Jerale.
Astronomi Evropskega južnega observatorija pa so pomočjo mreže teleskopov v Čilu prvič zaznali vir gravitacijskih valov, ki naj bi jih povzročilo trčenje in zlitje dveh nevtronskih zvezd.
Pri tem je to trčenje v vesolje izvrglo številne težke elemente, kot sta zlato in platina. Najnovejša opazovanja potrjujejo, da so zlitja nevtronskih zvezd pomembni, če ne celo glavni, mehanizmi za sintezo težkih elementov v vesolju. V primeru nedavnega dogodka gravitacijskih valov z datumom 17. avgust 2017 opazovanja kažejo, da naj bi ob zlitju nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje.
Odkritje, pri katerem so sodelovali tudi slovenski astrofiziki, predstavlja najmočnejši dokaz doslej, da so kratkotrajni izbruhi žarkov gama posledica trkov nevtronskih zvezd.
Kaj pomeni prelomno odkritje razlagata dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici in dr. Nial Tanvir z Univerze Leicester v Veliki Britaniji.
“Gostota v nevtronskih zvezdah je takšna, kot da bi Sonce stisnili na velikost Ljubljane.”
Ob zlitju dveh nevtronskih zvezd naj bi nastala velika količina zlata – kar za 10 do 100 mas Zemlje!
Prof. Andreja Gomboc #zdajgovori pic.twitter.com/cFGChvjD9J
— ? Val 202 (@Val202) October 19, 2017
Intervju (v izvirniku) z dr. Nialom Tanvirjem:
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov