Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko zabeleženih podatkov o svetu in družbi. Vedno učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete bodo v prihodnosti najverjetneje sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali.Podjetjem računalniško upravljanje z bazami podatkov že pomaga učinkoviteje oglaševati in tako bolje poslovati na trgu, državam pomaga voditi evidence o svojih prebivalcih in tako bolje prepoznavati ter razreševati ali preprečevati probleme, s katerimi se srečujejo, delodajalcem lajša odločitev o zaposlitvi določenega kandidata, sodobne metode upravljanja s podatki lahko pomenijo tudi pomemben napredek v medicini, natančneje v diagnostiki … in tako naprej. Potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov je – kot baze same – ogromen. Žal pa lahko to močno orodje v nepravih rokah v prihodnje pomeni tudi zdrs v distopično družbo; situacijo, v kateri se ne bomo mogli nikakor skriti pred velikim bratom, ki nam bo sledil na vsakem koraku, beležil podatke o nas in nas po svojih kriterijih vrednotil.Kitajska ni daleč od tega orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani Sistem socialnega kapitala, prek katerega bo kitajski veliki brat razpolagal z obširnimi paketi podatkov o svojih državljanih ter jih za zaželene oziroma nezaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam? Gostje: Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV; Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist; Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.

Že čez tri leta naj bi na Kitajskem zaživel sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširen paket podatkov o svojih državljanih

Nikoli v zgodovini nismo imeli toliko podatkov o svetu in družbi kot danes – predvsem zaradi digitalnih sledi, ki jih uporabniki spleta puščamo za seboj.

Tudi informacijska tehnologija, ki te podatke filtrira, vztrajno napreduje. Poznavalci področja napovedujejo, da bodo vse učinkovitejše metode odbiranja in združevanja določenih delov ogromnih podatkovnih baz v uporabne informacijske pakete v prihodnosti sestavljali enega najmočnejših orodij za tiste, ki ga bodo lahko uporabljali. Med njimi so večja trgovska in oglaševalska podjetja, ki se pri svojem poslovanju zanašajo na sodobne marketinške taktike; zlasti na ciljno oglaševanje.

Rezultati so osupljivi, saj razvijajoči se pristopi k izračunavanju statističnih algoritmov trgovcem že omogočajo, da nadvse natančno in v pravem trenutku s ponudbo svojega izdelka nagovorijo potencialne stranke, upoštevajoč njene želje in potrebe. Že danes je povsem mogoče, da neka potovalna agencija, ki se ukvarja tudi s podatkovnim rudarjenjem na družabnih omrežjih, izračuna, da potrebujete dopust, še preden se tega sami zaveste.

“Rad bi bil tarča dobrega marketinga. Če ti oglas ponuja zate pomembne informacije, to ni strašljivo, ampak ti bo pomagalo. To je treba sprejeti, taki so novi časi. In ljudje se borijo proti temu, ker ne marajo sprememb.”

Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist

Če pri napovedih o prihodnosti ne izhajamo iz teze, da bodo trgovci in oglaševalci skrbno ravnali z našimi osebnimi podatki ter jih uporabljali v korist družbe, je razlogov za skrbi vendarle nekaj. Tudi zunaj oglaševalskih, marketinških krogov je gonilo zbiranja in selekcije podatkov v glavnem prodaja “oglasnih” sporočil. Nove tehnike brskanja po bazah podatkov so torej enako priročno orodje za politično propagando.

“Algoritmi so načeloma nastavljeni tako, da ustvarjajo mehurčke uporabnikov spleta, ki so podobno misleči. Najlaže je ljudi obdržati v skupini tako, da jim vselej ponudiš ‘nekaj več’.”

Dr. Luka Kronegger, družboslovni informatik, FDV

To uporabnike utrjuje v njihovih prepričanjih in jih radikalizira, kar se je izkazalo za učinkovito taktiko v primeru zadnjih ameriških volitev.

Veliki brat po kitajsko

Sicer pa se lahko ob pomoči novih informacijskih spretnosti pri statistični obdelavi podatkov izvaja politična represija. Kitajska vlada bo v treh letih uveljavila obvezno vključitev v t. i. sistem socialnega kapitala za vse svoje prebivalce. Statistika bo zapisovala vse, od njihovih nakupov v trgovinah in prek spleta, njihovo lokacijo ob vsakem trenutku v dnevu, s kom se družijo, kako dolgo, koliko časa gledajo filme, katere filme, koliko časa preživijo za računalnikom in tako naprej.

Poseben program bo Kitajcem za vse to podeljeval točke in jih v skladu s seštevkom, ki ga bodo dosegli, umeščal na lestvico ter naposled nagrajeval zaželene oz. kaznoval nezaželene vedenjske vzorce.

Kitajska ni daleč od orwellovskega scenarija: že čez tri leta naj bi po načrtih tamkajšnjih oblasti zaživel tako imenovani sistem socialnega kapitala, prek katerega bo imel kitajski veliki brat na voljo obširne pakete podatkov o svojih državljanih ter jih za (ne)zaželene vedenjske vzorce nagrajeval oz. kaznoval. Katere etične dileme moramo razrešiti, če se prednostim sodobnih znanstvenih dognanj s področja družboslovne informatike ne želimo odpovedati, obenem pa preprečiti, da bi se “kitajska prihodnost” zgodila tudi nam?

Pomislekov, ki se pojavljajo ob ugibanju o nadaljnjem razvoju informacijskih tehnologij za statistično obdelavo podatkov in njihovem vplivu na življenje po vsem svetu, je resda precej. Vsekakor pa lahko napredne metode brskanja po velikih podatkih uporabimo tudi za slikanje lepšega jutri. Ali drugače: potencial za družbi koristno uporabo novega znanja na področju dela z bazami podatkov na primer v medicini in v znanosti nasploh je – kot baze same – ogromen.

Gostje:

• Dr. Luka Kronegger, katedra za družboslovno informatiko in metodologijo FDV;
• Jean-Philippe Schepens, podatkovni znanstvenik in ekonomist;
• Dr. Michal Kosinski, univerza Stanford, doktorat iz všečkov.