Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah, kot v skritem nanosvetu. Odkrili so tekočo vodo na Marsu, človeštvo je razvilo predmet, ki bo potoval najhitreje doslej, spet so potrdili Higgsov bozon, več kot kvadratni kilometer velika ledena konstelacija senzorjev na Antarktiki pa je naposled dala prve razburljive rezultate. Pripovedujeta Maja Ratej in Luka Hvalc.
Od odkritja tekoče vode na Marsu do kubičnega kilometra velike ledene kocke na Antarktiki; osvetljujemo znanstvene presežke zadnjih mesecev
Ste poleti spustili možgane na pašo in se vam niti sanja ne, kaj je počela znanost, medtem ko ste bili vi na počitnicah? Dogajalo se je veliko – tako tam zgoraj na astronomskih skalah kot v skritem nanosvetu.
Na Marsu, ki smo ga lahko poleti gledali še posebej od blizu, so poleti odkrili tekočo vodo. Kot so v uradnem briefingu sporočili v Italijanski vesoljski agenciji, se namreč posnetkov svetleče plasti, ki so jih dobili z južnega pola Marsa, se ne da razložiti na noben drug način, kot da sklepamo, da je pod ledom tekoča voda. Na južnem polu Marsa naj bi bilo jezero tekoče vode, podobnim jezerom, kakršna najdemo pod ledom na Antarktiki.
Na Marsu je sicer poleti divjal globalen vihar, ki je zadimil dobršen del planeta. Ena od Nasinih sond Opportunity, ki se je bila med viharjem v stanju hibernacije, je v nevarnosti, da se iz nje ne zbudi več. Nasa je ta teden začela 45-dnevni poskus, da z njo znova vzpostavi stik.
Znanstveniki v Cernu so šest let po odkritju Higgsovega bozona potrdili razpad tega osnovnega delca na dva osnovna delca, imenovana kvark b. Ko so pred šestimi leti sporočili, da so dokazali Higgsov bozon, se je izkazalo, da so dokaz našli na zelo nepričakovan oz. manj verjeten način. Zadnjih nekaj let so skušali narediti isto stvar, a to na način, ki je statistično veliko bolj verjeten. Več nam je pojasnil vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu prof. Marko Mikuž.
Z Zemlje smo k Soncu poslali novo sondo Parker, ki bo postala najhitreje potujoče telo, kar so jih kdaj izdelale človeške roke. Po zasuku okoli Venere naj bi sonda Sonce dosegla v začetku novembra in ga v naslednjih sedmih letih 24-krat obkrožila. Najbližje mu bo, ko bo od njega oddaljena le 6 milijonov kilometrov, kar pomeni, da bo letela tudi skozi Sončevo korono. Kot je ob tem pojasnil astrofizik prof. Tomaž Zwitter, bodo skušali znanstveniki s to misijo dobiti podrobnejše odgovore o Sončevi koroni in zakaj je ta tako vroča, upajo tudi, da bodo spoznali podrobnejše zakonitosti Sončevega vetra.
Odkritje povezave med nevtrini in supermasivnimi črnimi luknjami oziroma blazerji je poleti precej odmevalo, revija Science ga je izpostavila tudi na naslovnici kot nov uspešen primer tako imenovane večglasniške astronomije, ki bo v prihodnje utirala pot novim odkritjem na področju astrofizike. Do zdaj so informacije o vesolju dobivali po večini le s pomočjo svetlobe, v zadnjih letih pa izkoriščajo tudi druge vire. Eden takih so na primer gravitacijski valovi, za kar so lani podelili tudi Nobelovo nagrado za fiziko; no, najnovejše odkritje pa dokazuje, da je mogoče informacije o vesolju zbirati tudi s pomočjo nevtrinov in elektromagnetnega sevanja. V tej mednarodni skupini je sodelovala tudi dr. Gabrijela Zaharijaš z novogoriške univerze.
Konec avgusta so sporočili, da so odkrili nov tip čivčne celice, kakršnega doslej še niso našli pri miših ali drugih laboratorijskih živalih. Celico so poimenovali šipkovi nevroni, dajejo pa upanje, da imamo ljudje vendar povsem čisto svoj tip celic. Novico komentira nevrolog profesor Zvezdan Pirtošek:
Našli so prve pristne dokaze o tem, da so se Neandertalci parili z Denisovci in imeli skupne potomce. Analiza DNA Neandertalcev, Denisovcev in nas je v preteklosti pokazala, da so se vse tri podvrste med seboj srečevale in občasno tudi imele potomce. V genskem zapisu današnjih ljudi (neafriških populacij) namreč dobimo tako dele genetskega zapisa Neandertalcev, kot tudi Denisovcev. Glede na to je bilo pričakovano, da je do stikov prihajalo tudi med Denisovci in Neandertalci, a verjetnost, da bi kadarkoli uspeli dobiti dejanski fosilni ostanek, ki bi to potrdil je bila skorajda nična, nam je pojasnila profesorica na Biotehniški fakulteti dr. Petra Golja. Že samo za Denisovce je namreč na voljo le par kostnih ostankov, pri čemer vsi pripadajo samo štirim posameznikom, tako da sploh še ne vemo, kako so Denisovci dejansko izgledali. Da bi jim uspelo najti kostne ostanke posameznika, čigar starši pripadajo obema podvrstama, je bilo zato skoraj onkraj predstavljivega. Do tega poletja.V jami Denisova so našli ostanke ženske, ki je že dobila vzdevek Denny, katere mama je bila Neandertalka, oče pa Denisovec.
Morda še ena zanimivost o Denny: Mitohondrijska DNA, majhen delček dednine, ki se deduje samo po materini liniji, kaže, da je Denny precej bolj sorodna Neandertalcem, ki so bivali v jami Vindija, torej na Hrvaškem, kot pa Neandertalcem, katerih fosilne ostanke so našli v jami Denisova. To med drugim kaže na to, da življenjski prostor Neandertalcev ni bil lokalno omejen, pač pa, da so potovali po precej velikem ozemlju.
Paleoarheologi so med izkopavanji v Jordaniji našli več kot 14 000 let stare ostanke drobtin. To je najstarejši kruh, doslej so namreč predvidevali, da je bil kruh na jedilniku šele nekaj tisoč let pozneje. Poljedelska revolucija se je namreč začela šele 2000 let pozneje. Zanimivo je zlasti to, kako so delali ta kruh. Takrat še niso imeli udomačenih žitaric. To so bile divje rastline, do katerih so morali hoditi na desetine kilometrov daleč, da so jih našli dovolj, poleg tega je bilo izjemno naporno zbirati zrnje. Tovrstne sorte zrnja niso odstopile tako rade, treba se je bilo kar namučiti, da si ga izluščil.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov