Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo. Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli.
V svojem času so bili zelo vplivni. Kdo so bili Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli
Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo.
Giovanni Antonio Scopoli, Italijan iz Južne Tirolske, velja za utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem. Kot zdravnik je sredi 18. stoletja opravljal službo v idrijskem rudniku, vendar mu v teh odročnih in revnih krajih, ki jih je v svojih zapisih primerjal z ječo, ni bilo lahko. V Idriji je kot prvi zdravnik pri rudniku živega srebra preživel 16 let in da bi si naredil življenje bolj zanimivo in znosno, je začel raziskovati okoliško naravo. Napisal je več knjig, med drugim dve pomembni knjigi, v katerih je kot prvi popisal rastline in žuželke na Kranjskem.
Kot navdušen botanik prepotoval okolico in podatke o rastlinah zbral v knjigi Kranjske rastline, ki je izšla leta 1760 na Dunaju. V knjigi je opisal 756 vrst cvetnic in 256 necvetnic in ob latinskih navedel tudi takratna slovenska imena. Kot zdravnik je opisal tudi zdravilne lastnosti posameznih rastlin. Njegova knjiga velja za prvo znanstveno delo o naravi Slovenije s prvim slovenskim botaničnim imenoslovjem. V drugi knjigi z naslovom Kranjske žuželke pa je tri leta pozneje opisal 1153 živalskih vrst, med katerimi prevladujejo žuželke. V knjigi je, denimo, kot prvi navedel, da se čebelja matica oplodi s troti izven domačega panja. Pri tem je zanimivo, da si je dopisoval s švedskim naravoslovcem Carlom Linnéjem, pri tem pa upošteval dvoimensko poimenovanje bioloških vrst, ki ga je nedavno uvedel Linné.
Scopoli se je zelo zavzemal za zdravje idrijskih rudarjev in opozarjal na škodljive vplive izpostavljenosti živemu srebru. Pri tem je kot prvi opisal obliko poklicne bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti živemu srebru, ki jo imenujemo tudi merkurializem.
Po njem se na primer imenuje rastlina Scopolia carniolica oziroma kranjski volčič, iz katere so kasneje izolirali učinkovino skopolamin. Ta alkaloid je imel skozi zgodovino veliko različnih načinov uporabe, med drugim so ga uporabljali kot uspavalo, sredstvo za omenjanje, blaženje morske in potovalne bolezni in celo kot serum resnice v obdobju hladne vojne, danes pa ga uporabljajo predvsem pri preiskavah oči za razširitev zenice.
Ko so gorenjske fužine v devetnajstem stoletju postajale postopoma vedno bolj zastarele, se je pojavila potreba po njihovi tehnološki posodobitvi. Za to naj bi poskrbela Kranjska industrijska družba, njeno vodenje pa prevzel v Tržiču rojeni Lambert von Pantz, ki je na njegovem čelu ostal celi dve desetletji. Bil je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, ker je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost Kranjske industrijske družbe na svetovnem trgu zlasti med gospodarsko krizo v 70. letih 19. stoletja.
Leta 1872 mu je uspelo ustvariti zlitino železa in mangana, ki je imela zelo dobre lastnosti. Za izdelavo feromangana v plavžu je dobil več nagrad na industrijskih sejmih po svetu, med katerimi izstopata zlata medalja na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju in priznanje na mednarodni svetovni razstavi v Philadelphii leta 1876 ob 100-letnici ustanovitve Združenih držav Amerike. Metoda za pridobivanje kakovostnega jekla v obliki feromangana je bila za tisti čas v svetovnem merilu izjemno pomembno odkritje, ki je slavo kranjskih fužin poneslo v svet. Inovacija je pomenila tudi veliko novih naročil za Kranjsko industrijsko družbo, kar je bilo v obdobju gospodarske krize ključno za njeno preživetje.
Da bi lahko proizvedli večje količine jekla, so potrebovali boljši transport rude in oglja iz visokogorskih rudnikov in gozdov do fužinskih obratov v dolini, praviloma ob rekah. Tovorjenje v krošnjah in z vozovi je bilo po gorskih poteh zamudno in drago, zato je von Pantz predlagal, da bi iz hribov v dolino zgradili žičnice. Prvo je skonstruiral leta 1873, s katero so iz rudnikov na Begunjščici v dolino tovorili rudo bogato z manganom. Kasneje je za potrebe KID skonstruiral še nekaj podobnih žičnic, za katere je pridobil tudi desetletni patent. Tovrstne žičnice so predstavljale zelo pomembno novo tehnologijo tistega časa, ki je omogočila učinkovit transport in bistveno povečala produktivnost v hribovitih krajih. Alternativa je bila namreč gradnja strmih gozdnih cest, ali transport tovora s pomočjo nosačev, kar je bilo oboje zelo drago in počasno.
Še čisto malo in bomo v Sloveniji zaznamovali 100-letnico ljubljanske univerze. Že v zelo kratkem času je čez prag pospremila prve diplomante in doktorande, miniti je moralo pravzaprav le leto dni, ko je na njej doktorirala prva doktorica znanosti Ana Mayer Kansky, ki se je s tem uvrstila na 72-to mesto žensk na svetu, ki so do leta 1920 prejele naziv doktorice znanosti.
Rojena v Ložah pri Vipavi je vzela izobraževanje zelo zares. Na lastno željo se je kot dijakinja šolala v Ljubljani, kjer je gimnazijo končala kot ena od prvih žensk in ker ji doma niso hoteli omogočiti študija – zelo proti je bila babica – si je začetek študija naravoslovja na Dunaju plačala sama iz prodaje marelic za domačo graščino. Za tisti čas je bila nekaj posebnega. Medtem ko so si druga dekleta lase spletala v kito, si jih je sama ostrigla, kar je bilo za tiste čase znamenje uporništva. Po doktoratu leta 1920 se je poročila z Evgenom Kanskym, prav tako kemikom, rodili so se jima trije otroci in skupaj sta v Podgradu pri Zalogu ustanovila tovarno žveplenega etra, etra za narkozo in drugih izdelkov. Prva v državi sta začela izdelovati zapletene organske spojine iz domačih surovin, sintetizirali so različne estre in topila za industrijo lakov, bila sta med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem med obema vojnama. Družina Kansky je bila liberalno usmerjena, k njim na dom so prihajali številni razumniki tistega časa, z možem sta bila večkrat gosta predsednika Masaryka v Pragi.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo. Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli.
V svojem času so bili zelo vplivni. Kdo so bili Ana Mayer Kansky, Lambert von Pantz in Giovanni Antonio Scopoli
Kaj pravite na srečanje z influenserji, vplivnimi učenjaki, ki so v preteklosti delovali na ozemlju Slovenije? Od človeka, ki je skrbno popisal živalstvo in rastlinstvo Kranjske in bi – če bi živel danes – gotovo pisal blog o bogati flori Slovenije in v medijih opozarjal na nevarne poklicne bolezne; do človeka, ki je bil na čelu ene najmogočnejših gospodarskih trdnjav svojega časa in zato na moč vpliven, briljanten, a po drugi strani premalo taktičen znanstvenik, ki bi – če bi živel danes – gotovo na javnem profilu svojega Facebooka razpredal o svojih patentih, njegov prijatelj na Twitterju pa bi bil sam ameriški predsednik; in nazadnje do ženske, ki se je nosila drugače kot njene sodobnice, ki bi imela – če bi živela danes – na Twitterju zaradi svoje ektravagantnosti in vsestranske razgledanosti zagotovo ogromno sledilcev, v svojem mobilnem telefonu pa številke številnih, ki kaj veljajo.
Giovanni Antonio Scopoli, Italijan iz Južne Tirolske, velja za utemeljitelja naravoslovne znanosti na Slovenskem. Kot zdravnik je sredi 18. stoletja opravljal službo v idrijskem rudniku, vendar mu v teh odročnih in revnih krajih, ki jih je v svojih zapisih primerjal z ječo, ni bilo lahko. V Idriji je kot prvi zdravnik pri rudniku živega srebra preživel 16 let in da bi si naredil življenje bolj zanimivo in znosno, je začel raziskovati okoliško naravo. Napisal je več knjig, med drugim dve pomembni knjigi, v katerih je kot prvi popisal rastline in žuželke na Kranjskem.
Kot navdušen botanik prepotoval okolico in podatke o rastlinah zbral v knjigi Kranjske rastline, ki je izšla leta 1760 na Dunaju. V knjigi je opisal 756 vrst cvetnic in 256 necvetnic in ob latinskih navedel tudi takratna slovenska imena. Kot zdravnik je opisal tudi zdravilne lastnosti posameznih rastlin. Njegova knjiga velja za prvo znanstveno delo o naravi Slovenije s prvim slovenskim botaničnim imenoslovjem. V drugi knjigi z naslovom Kranjske žuželke pa je tri leta pozneje opisal 1153 živalskih vrst, med katerimi prevladujejo žuželke. V knjigi je, denimo, kot prvi navedel, da se čebelja matica oplodi s troti izven domačega panja. Pri tem je zanimivo, da si je dopisoval s švedskim naravoslovcem Carlom Linnéjem, pri tem pa upošteval dvoimensko poimenovanje bioloških vrst, ki ga je nedavno uvedel Linné.
Scopoli se je zelo zavzemal za zdravje idrijskih rudarjev in opozarjal na škodljive vplive izpostavljenosti živemu srebru. Pri tem je kot prvi opisal obliko poklicne bolezni zaradi prevelike izpostavljenosti živemu srebru, ki jo imenujemo tudi merkurializem.
Po njem se na primer imenuje rastlina Scopolia carniolica oziroma kranjski volčič, iz katere so kasneje izolirali učinkovino skopolamin. Ta alkaloid je imel skozi zgodovino veliko različnih načinov uporabe, med drugim so ga uporabljali kot uspavalo, sredstvo za omenjanje, blaženje morske in potovalne bolezni in celo kot serum resnice v obdobju hladne vojne, danes pa ga uporabljajo predvsem pri preiskavah oči za razširitev zenice.
Ko so gorenjske fužine v devetnajstem stoletju postajale postopoma vedno bolj zastarele, se je pojavila potreba po njihovi tehnološki posodobitvi. Za to naj bi poskrbela Kranjska industrijska družba, njeno vodenje pa prevzel v Tržiču rojeni Lambert von Pantz, ki je na njegovem čelu ostal celi dve desetletji. Bil je zelo zaslužen za razvoj železarstva na Gorenjskem, ker je s svojimi izumi in racionalizacijo delovnih procesov ohranjal konkurenčnost Kranjske industrijske družbe na svetovnem trgu zlasti med gospodarsko krizo v 70. letih 19. stoletja.
Leta 1872 mu je uspelo ustvariti zlitino železa in mangana, ki je imela zelo dobre lastnosti. Za izdelavo feromangana v plavžu je dobil več nagrad na industrijskih sejmih po svetu, med katerimi izstopata zlata medalja na svetovni razstavi leta 1873 na Dunaju in priznanje na mednarodni svetovni razstavi v Philadelphii leta 1876 ob 100-letnici ustanovitve Združenih držav Amerike. Metoda za pridobivanje kakovostnega jekla v obliki feromangana je bila za tisti čas v svetovnem merilu izjemno pomembno odkritje, ki je slavo kranjskih fužin poneslo v svet. Inovacija je pomenila tudi veliko novih naročil za Kranjsko industrijsko družbo, kar je bilo v obdobju gospodarske krize ključno za njeno preživetje.
Da bi lahko proizvedli večje količine jekla, so potrebovali boljši transport rude in oglja iz visokogorskih rudnikov in gozdov do fužinskih obratov v dolini, praviloma ob rekah. Tovorjenje v krošnjah in z vozovi je bilo po gorskih poteh zamudno in drago, zato je von Pantz predlagal, da bi iz hribov v dolino zgradili žičnice. Prvo je skonstruiral leta 1873, s katero so iz rudnikov na Begunjščici v dolino tovorili rudo bogato z manganom. Kasneje je za potrebe KID skonstruiral še nekaj podobnih žičnic, za katere je pridobil tudi desetletni patent. Tovrstne žičnice so predstavljale zelo pomembno novo tehnologijo tistega časa, ki je omogočila učinkovit transport in bistveno povečala produktivnost v hribovitih krajih. Alternativa je bila namreč gradnja strmih gozdnih cest, ali transport tovora s pomočjo nosačev, kar je bilo oboje zelo drago in počasno.
Še čisto malo in bomo v Sloveniji zaznamovali 100-letnico ljubljanske univerze. Že v zelo kratkem času je čez prag pospremila prve diplomante in doktorande, miniti je moralo pravzaprav le leto dni, ko je na njej doktorirala prva doktorica znanosti Ana Mayer Kansky, ki se je s tem uvrstila na 72-to mesto žensk na svetu, ki so do leta 1920 prejele naziv doktorice znanosti.
Rojena v Ložah pri Vipavi je vzela izobraževanje zelo zares. Na lastno željo se je kot dijakinja šolala v Ljubljani, kjer je gimnazijo končala kot ena od prvih žensk in ker ji doma niso hoteli omogočiti študija – zelo proti je bila babica – si je začetek študija naravoslovja na Dunaju plačala sama iz prodaje marelic za domačo graščino. Za tisti čas je bila nekaj posebnega. Medtem ko so si druga dekleta lase spletala v kito, si jih je sama ostrigla, kar je bilo za tiste čase znamenje uporništva. Po doktoratu leta 1920 se je poročila z Evgenom Kanskym, prav tako kemikom, rodili so se jima trije otroci in skupaj sta v Podgradu pri Zalogu ustanovila tovarno žveplenega etra, etra za narkozo in drugih izdelkov. Prva v državi sta začela izdelovati zapletene organske spojine iz domačih surovin, sintetizirali so različne estre in topila za industrijo lakov, bila sta med pionirji kemične in farmacevtske industrije na Slovenskem med obema vojnama. Družina Kansky je bila liberalno usmerjena, k njim na dom so prihajali številni razumniki tistega časa, z možem sta bila večkrat gosta predsednika Masaryka v Pragi.
Po siloviti eksploziji in porušitvi jezu Nova Kahovka, ki je v južni Ukrajini na reki Dneper zadrževal 19 kubičnih kilometrov ali za skoraj pet Tržaških zalivov vode, so obsežni deli pokrajine še vedno poplavljeni, več deset tisoč ljudi pa razseljenih. V tokratni Frekvenci X pri strokovnjakih za visoke vodne pregrade preverjamo, kako zahteven gradbeni podvig so jezovi in katere porušitve jezov so odmevale v zgodovini. Posvetimo pa se tudi nekaterim največjim orjakom med jezovi na svetu.
Uživanje na glasbenih koncertih ima svoje čare, občutka avtentične interakcije ne more nadomestiti nobena tehnologija. Živi glasbeni performansi nas močno pritegnejo, tako pri nastopajočih kot pri publiki sprožijo posebne občutke. Kaj se takrat dogaja v naših možganih, kako na nas vpliva učinek množice, kakšni muzikološki momenti nas prepričajo in zakaj je ubiranje “izštekanih” poti tako privlačno.
V prvi junijski Frekvenci X se oziramo v maj, ko je odmevalo rojstvo otroka, ki nosi DNK treh oseb. Pri dveh pomembnih svetovnih študijah so sodelovali tudi slovenski znanstveniki – v prvi o proteinu FUS, ki je eden od ključnih dejavnikov za nastanek frontotemporalne demence, v drugi pa o tem, da lahko ženske prekinejo hormonsko terapijo pri zdravljenju raka dojk z namenom zanositve in po porodu spet nadaljujejo z njo. Spoznamo tudi aktualnega mentorja leta, gostujoča urednica in gostja pa je tokrat dr. Saša Novak, komunikatorica znanosti 2022 in gonilno srce projekta Znanost na cesti, ki že deset let povezuje javnost z znanostjo.
Celoten posnetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X.
Povzetek okrogle mize na Filozofski fakulteti v Ljubljani v organizaciji Znanosti na cesti in Frekvence X. ChatGPT je kot jezikovni model že osvojil jezikovne bravure človeškega sporazumevanja in prebral nesluteno količino vsega, kar se skriva na svetovnem spletu, a strokovnjake vse bolj bega, simptom česa je brbotanje umetne inteligence v globinah. Ne gre le za vprašanja, katere poklice in dejavnosti vse bo umetna inteligenca v prihodnosti nadomestila, nadgradila, olajšala ali izpodrinila ter kako nam bo v pomoč na skoraj vseh področjih, pač pa za negotovost, česa vsega bo še sposobna, a se nam o tem danes še sanja ne. Kako bo zakoličila prihodnost in kako se bomo v novih okoliščinah znašli mi, ljudje? Kaj bo z vrednotami modrosti, učenja in intelektualnega napredka, v kakšno valuto se bo prelevilo znanje in kako se bo na to pripravil izobraževalni sistem?
Ste vedeli, da so lahko geni zelo zgovoren vodnik po davni zgodovini? No, vsaj postali so, zdaj, ko jih zmoremo neznansko hitro in učinkovito odčitavati. V samo nekaj letih so raziskovalci na tem področju prečesali 20 000 pradavnih genomov in odkrili marsikaj presenetljivega o naši davni preteklosti.
Vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi in Povojne tranzicije v perspektivi spola – primer severovzhodnega jadranskega prostora sta dve raziskovalni temi, ki so ju izbrali pri prestižnem projektu Evropskega raziskovalnega sveta ERC. Omenjena glavna evropska organizacija s financiranjem pomaga vrhunskim znanstvenikom pri raziskovanju določene teme, ki v znanstvenem svetu še ni bila obravnavana. Za svojo originalnost sta bili nagrajeni profesorica Mirjam Mencej z oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo in profesorica Marta Verginella z oddelka za zgodovino, obe delujeta na ljubljanski filozofski fakulteti. Govorita o tem, kakšen raziskovalni zagon jima je dal projekt, kaj pravzaprav raziskujeta in kako težko je pridobiti financiranje projekta ERC.
V tretjem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se prepričamo, da krave in roboti zelo dobro sobivajo in sodelujejo. V moderni živinoreji je raba robotskih sesalnikov gnoja in molznih robotov zelo napredovala, živali se bolje počutijo, manjši pa je tudi okoljski vpliv. Glede živinoreje ostaja odprtih več vprašanj: kako močno v resnici reja živali obremenjuje okolje, kaj bi lahko dosegli s spremembo prehranjevalnih navad in ali prihodnost prinaša umetno meso? Ob koncu tudi izdelamo zrezek s 3D-tiskanjem.
V drugem delu serije Kmetijstvo prihodnosti se sprašujemo, kako se spreminjajo načini pridelovanja zelenjave. Sprehodimo se po enem najmodernejših rastlinjakov v Sloveniji, kjer rast desettisočev glav solat nadzoruje umetna inteligenca in kjer so pogoji za rast natančno določeni. Razmišljamo o tem, kje je smiselno postavljati rastlinjake in kako moramo spreminjati bolj klasične postopke talne rasti, hkrati pa ugotavljamo, ali so urbane vertikalne farme le modna muha ali tehnologija prihodnosti. Poskusimo pa tudi vesoljski paradižnik.
Začenjamo z novo serijo, ki smo jo poimenovali kar Kmetijstvo prihodnosti. Na področju pridelave hrane nas čaka mnogo izzivov - hitra rast svetovnega prebivalstva pomeni vse večje potrebe po hrani, hkrati pa podnebne spremembe in z njimi povezani vremenski ekstremi vse bolj otežujejo pridelavo.
V marčevskem znanstvenem pregledu je v središču naše pozornosti tema, ki v negotovost postavlja številne znanstvenike. Tehnologije umetne inteligence presenečajo s svojimi zmogljivostmi. Program ChatGPT je zmožen na podlagi uporabnikovega vprašanja ali trditve avtomatsko generirati smiseln odgovor. Znanje, ki si ga je program nabral prek strojnega učenja, pretvarja v preproste odgovore, daljše tekste, eseje ali celo povzetke znanstvenih tekstov. Preverimo tudi izplen konference o vodi, ki so jo po dolgem času organizirali Združeni narodi. Spoznamo prejemnike nekaterih nagrad, ki so jih v znanosti podelili v prvem pomladnem mesecu, in rezultate, ki jih je pokazala nova analiza odpadnih voda pri nas. Na tujem pogledujemo k japonskim znanstvenikom in odkritju na asteroidu Ryugu in preverjamo, kako lahko streznimo pijane miši.
Že vrsto let smo priča spreminjanju središč mest, ki se predvsem kaže v načrtnem spreminjanju prebivalstva središč iz nižjega v višje sloje. To se načrtno dogaja v Ljubljani, temu pa se ne morejo izogniti niti obalna mesta. Tam gre predvsem za prilagajanje ponudbe izključno turistom ali pa celo, da se stanovanja v historičnih delih mest prodajajo tako imenovanim vikendašem, kar pomeni, da je poleti predvsem na obalnih predelih velika obremenitev, pozimi pa so to mesta duhov. Eno takšnih primerov je mesto Piran - na vseprisotnost turistične gentrifikacije so nas opozorili dijaki gimnazije z italijanskim učnim jezikom Antonia Seme v Portorožu, zato se je Frekvenca X tokrat odpravila na terensko debato na Obalo.
V sodelovanju z oddajo Možgani na dlani raziskujemo zakaj in kako kletvice nastanejo, kaj se dogaja v možganih, kakšna je moč preklinjanja, zakaj je lahko tudi koristno, pa tudi kdaj so kletvice posledica bolezenskega stanja.
Hitro se "prilepijo" na naše možgane in že kot otrokom nam dajo vedeti, da preklinjanje res ni lepo! Psovke, zmerljivke in kletvice vseh vrst imajo močno vlogo v družbi, lahko izražajo različna emotivna stanja in seveda lahko globoko ranijo in prizadanejo. Nam lahko kletvice tudi pomagajo? Kakšen je njihov analgetski učinek, zakaj nosijo v sebi takšno moč in kaj se z možgani dogaja takrat, ko preklinjamo, ne da bi želeli? V posluh ponujamo prav posebno epizodo oddaje Možgani na dlani, ki sta jo ob Tednu možganov pripravila Luka Hvalc (Val202) in Mojca Delač (Prvi). Frekvenca X in Možgani na dlani družno o besedah, ki niso samo odraz dandanašnje družbe. Je bilo v Trubarjevih časih kaj drugače? Preverimo!
Globalno segrevanje povzroči, da človeka pred mikroorganizmi ne ščiti več telesna temperatura. To izkoristijo glive iz rodu cordyceps. Človeka okužijo, nad njim prevzamejo nadzor in ga spremenijo v krvoločnega zombija, ki okužbo širi z grizenjem.
Februar je na znanstvenem področju prinesel kar nekaj novih prebojev in zanimivih znanstvenih tem. V pregledu najkrajšega meseca se v Frekvenci X sprašujemo o prvih znanstvenih dognanjih, do katerih smo prišli po pol leta opazovanja vesolja z vesoljskim teleskopom James Webb, o povečani aktivnosti Sonca, nepričakovano javno izpostavljenih vremenskih balonih in rekordno majhnem obsegu antarktičnega ledu. Ob pregledu ostalih novic pa se sprašujemo tudi, kako je možno, da so polarni sij lahko februarja opazovali tudi v Franciji?
Najbrž ga ni, ki ga ne bi posnetki iz popotresne Turčije pustili brezbrižnega, še bolj tesnobno nam je najbrž ob misli, skozi kaj morajo preživeli po potresu zdaj, ko so cele regije praktično v razsulu. Ko narava pokaže svojo moč, se šele zavemo, kako šibki smo. Temu sledi vprašanje, ali smo res storili vse, da se pred najhujšimi posledicami zavarujemo? V Turčiji je odgovor jasen: ne. In enak bi bil, če bi si podobno vprašanje zastavili v Sloveniji. Kaj pomeni, da te strese magnituda 7,8 in kaj bi rušilen potres povzročil pri nas? Kako strogi so potresni standardi za potresno projektiranje pri nas in v Evropi?
V znamenju kulturnega praznika raziskujemo, če lahko med poezijo in znanostjo narišemo vzporednice. Na prvi pogled se zdi, da ne. Poezija govori o občutkih, znanost pa so trdna dejstva. A vendar skupaj, z ramo ob rami, delujeta vse od antike pa do danes, ko računalniško generirane pesmi piše gospa umetna inteligenca. Kako se je preplet obeh ved spreminjal skozi čas, kaj so bile teme, ki jih je poezija o znanosti in z znanostjo najpogosteje tematizirala?
Kaj skupnega imajo nemški filozof in radijski mislec Walter Benjamin ter hrvaška scenaristka Pavlica Bajsić Brazzoduro in njena hči?
Znanstveniki že desetletja neuspešno iščejo zdravilo zoper Alzheimerjevo bolezen. Vse do januarja letos, ko so odobrili prvo zdravilo, ki - sodeč po kliničnih študijah - upočasni napredovanje te bolezni. Kako deluje novo zdravilo, ki bi morda lahko prineslo drobno za spopadanje s to boleznijo, in zakaj pravi vzrok Alzheimerjeve bolezni po vseh letih raziskav še vedno ni znan?
Neveljaven email naslov