Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora.
V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče?
Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc
Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.
Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?
Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.
Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.
Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj
Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
Projekcije rasti mest
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN
*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.
? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018
696 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora.
V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče?
Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc
Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.
Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?
Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.
Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.
Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj
Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
Projekcije rasti mest
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN
*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.
? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018
Neveljaven email naslov