Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora.
V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče?
Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc
Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.
Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?
Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.
Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.
Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj
Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
Projekcije rasti mest
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN
*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.
? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora.
V prvem delu podkasta o mestih prihodnosti analiziramo tudi, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo. Kakšnim metamorfozam urbanega okolja bomo priče?
Sogovorniki: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Theresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
Avtorji: Jan Grilc, dr. Dan Podjed, Luka Hvalc
Urbana okolja rastejo in se spreminjajo hitreje kot kdajkoli prej. Morda bo v Sloveniji nastal Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
Polovica svetovnega prebivalstva danes živi v mestih, do leta 2050 bosta v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so torej zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Tehnološke spremembe in inovacije se najhitreje odrazijo prav na ulicah mest, vzorci vedenja prebivalcev se spreminjajo veliko hitreje kot v katerem koli drugem habitatu.
Ta okolja se spopadajo tudi s številnimi izzivi – hitro in, če gledamo z zgodovinske perspektive, tudi nepričakovano širjenje pomeni, da morajo mesta zadostiti nenehno rastočim potrebam po vodi, hrani, prebivališčih, prometnih povezavah, ravnanju z odpadki in novi javni infrastrukturi. O kakšnih okvirih moramo razmišljati, ko govorimo o mestih prihodnosti?
Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora
“Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora,” razmišlja dr. Dan Podjed, antropolog in preučevalec mest.
Gosti: Robert Muggah (Inštitut Igarape), dr. Teresa Cordova (Inštitut Great Cities, Univerza v Illinoisu), dr. Simona Kukovič (FDV)
V prvem delu podkasta analiziramo, s kakšnimi izzivi se bodo morala mesta spopasti, in razmišljamo o ukrepih za zagotavljanje boljšega življenjskega okolja, ki ga lahko mesta sprejmejo med širjenjem in preobrazbo.
Objavili smo tudi posnetek in prepis celotnega intervjuja z raziskovalcem širitve mest Robertom Muggahom
Drugi del serije o bivališčih in soseskah najdete tukaj, tretjega o nevidnem ožilju mest pa tukaj
Robert Muggah – vizualizacije podatkov o ranljivosti mest, govor za TEDGlobal, prispevki za CityLab, prispevki za Guardian
Primer strategije dela s soseskami v Chicagu, projekt The Great Cities Institute UIC, ki ga vodi dr. Teresa Cordova
Projekcije rasti mest
Prikaz rasti prebivalstva skozi zgodovino
Zbornik o trajnostnem razvoju mest in naravnih nesrečah
Vizualizirani statistični podatki o naravnih nesrečah
Vroči mikrofon o poročilu nedavnega medvladnega podnebnega foruma ZN
*V petih delih serije o pametnih mestih podrobno analiziramo prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bomo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.
? #MestaPrihodnosti so živi organizmi, nove tehnologije in umetna inteligenca spreminjajo njihov krvni obtok. V @FrekvencaX se z @dandanko sprašujemo, kako bodo delovala ob izjemno hitri rasti?
? Četrtek ob 12.00 @Val202! pic.twitter.com/rtRIveWeug— Jan Grilc (@JanGrilc) October 10, 2018
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov