Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je na inovativen način svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je inovativno svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
“Visokogorska jezera so zanimiva, ker so težko dostopna in na prvi pogled pričakujemo, da bo v njih zelo malo človeškega vpliva. Kako smo bili presenečeni, ker ni tako. V jezerih pri nas, tudi tistih najbolj oddaljenih, je zabeležena katastrofa v Černobilu. Atomske bombe ne pustijo razdejanja le na ožjem območju, ampak pošljejo v atmosfero kup kemičnih substanc, mi opazujemo na primer cezij 137. V jezeru njegova vrednost skoči do neba in potem nazaj,” pripoveduje zmagovalec Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Da bi čim bolj vživeto predstavil svoj projekt z naslovom Skrivno življenje jezer, je v dvorano ob pomoči prijateljev prinesel velik gumijasti čoln.
V ponedeljek smo lahko v živo ali v spletnem prenosu slišali več tudi o zelenih mikrotovarnah prihodnosti, lepoti paličnega mešalnika, kako bi lahko bolj ustvarjalno polagali tlakovce. Slišali smo več o veliko bolj skrivnostnem drugem življenju zdravil, ko prek nas zaidejo v okolje, in se zabavali ob tem, kako je mogoče iz pralnega stroja tudi doktorirati.
“Večina ljudi se ne zaveda, da je znanost vsak dan okoli nas. Splošni javnosti moramo predstaviti, da je znanost povsod in je pomembna.”
Arijana Filipić
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je na inovativen način svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije
Saj poznate tisto Einsteinovo: “Če nečesa, kar počneš, ne znaš razložiti 6-letniku, tega tudi sam ne razumeš.” Prava umetnost zna biti nekaj zelo kompleksnega strniti v elegantno in lepo razumljivo celoto. Na Znanstvenem slamu 2018 je inovativno svoja raziskovalna dela predstavilo deset raziskovalcev. Od skrivnostnega življenja jezer do lepote paličnega mešalnika. Od moderne čistilke plazme do tlakovcev in simetrije.
“Visokogorska jezera so zanimiva, ker so težko dostopna in na prvi pogled pričakujemo, da bo v njih zelo malo človeškega vpliva. Kako smo bili presenečeni, ker ni tako. V jezerih pri nas, tudi tistih najbolj oddaljenih, je zabeležena katastrofa v Černobilu. Atomske bombe ne pustijo razdejanja le na ožjem območju, ampak pošljejo v atmosfero kup kemičnih substanc, mi opazujemo na primer cezij 137. V jezeru njegova vrednost skoči do neba in potem nazaj,” pripoveduje zmagovalec Andrej Šmuc z Oddelka za geologijo na Naravoslovnotehniški fakulteti UL. Da bi čim bolj vživeto predstavil svoj projekt z naslovom Skrivno življenje jezer, je v dvorano ob pomoči prijateljev prinesel velik gumijasti čoln.
V ponedeljek smo lahko v živo ali v spletnem prenosu slišali več tudi o zelenih mikrotovarnah prihodnosti, lepoti paličnega mešalnika, kako bi lahko bolj ustvarjalno polagali tlakovce. Slišali smo več o veliko bolj skrivnostnem drugem življenju zdravil, ko prek nas zaidejo v okolje, in se zabavali ob tem, kako je mogoče iz pralnega stroja tudi doktorirati.
“Večina ljudi se ne zaveda, da je znanost vsak dan okoli nas. Splošni javnosti moramo predstaviti, da je znanost povsod in je pomembna.”
Arijana Filipić
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov