Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vse bolj jasno postaja, da volivci Donalda Trumpa in vseh trumpov po svetu nikakor niso zavedeni, ampak se zelo dobro zavedajo, koga volijo in zakaj. Volilno podporo na prvi vtis ekscentričnim kandidatom, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Gre za upor tako imenovanih poražencev globalizacije. Razmah populizma v ZDA in Evropi je svojevrsten upor proti različnim elitam. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno: smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril? Zakaj torej v vsaj statistično dobrih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emanuell Macron?
Analizirata:
-Politolog in politični analitik Ian Bremmer, Eurasia Group
-Filozofinja dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU
Avtorja: dr. Sašo Dolenc in Luka Hvalc
Zakaj lahko navkljub dobrim gospodarskim razmeram uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Kako so rumeni jopiči uspeli s pritiskom na Emmanuela Macrona?
Vsakič znova, ko izvemo za kakšno novo čudaško izjavo ali dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se začudimo, kako je sploh mogoče, da so volivci v državi z dolgoletno demokratično tradicijo na svobodnih volitvah podprli osebo, ki ne le da ne spoštuje niti osnovnih pravil bontona, ampak z nepremišljenim početjem svoji državi celo namerno škoduje.
Marsikdo je prepričan, da so bili volivci pri svoji izbiri zavedeni, saj naj ne bi imeli vseh potrebnih informacij, ki so nujne za razumno odločanje. Zaradi obilice medijev, ki ne razločujejo dovolj jasno med preverjenimi in lažnimi novicami, si volivci niso mogli ustvariti realne predstave o dogajanju v družbi, zato na volitvah niso izrazili svoje “prave” volje.
Ameriški politolog Ian Bremmer v knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018) zagovarja nasprotno trditev, da volivci nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili.
“Trump je bil edini resni kandidat, ki je nastopal zunaj sistema. Lahko bi rekli, da je nastopal kot nekakšen lumpenbogataš. Trump ni problem naivnosti ljudi, je samo simptom. Osnovni problem je v načinu funkcioniranja sistema. Brez razmisleka zunaj danih okvirjev ne bo resne alternative,” razmišlja filozofinja, dr. Alenka Zupančič.
Volilno podporo za ideje in kandidate, ki niso pogodu politični in družbeni eliti, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Kaj se lahko naučimo iz britanskega brexita in francoskega upora rumenih jopičev?
Bremmer zagovarja hipotezo, da volilne uspehe politikov, kakršen je Trump, in referendumskih pobud, kakršno je bilo glasovanje za izstop Velike Britanije iz EU, ne smemo razumeti kot uresničitve želja volivcev, ampak kot protest proti političnemu sistemu, za katerega ljudje nimajo več občutka, da deluje v njihovem interesu. Mnogo ljudi namreč ne verjame več, da bodo v prihodnje živeli enako dobro, kot so živeli doslej. Resno jih skrbi, da se bo njihov status in status njihovih bližnjih še poslabšal.
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšno bo šele vzdušje, ko se bo globalna ekonomija v prihodnjih letih obrnila na slabše? Kako bo s populizmom?”
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vse bolj jasno postaja, da volivci Donalda Trumpa in vseh trumpov po svetu nikakor niso zavedeni, ampak se zelo dobro zavedajo, koga volijo in zakaj. Volilno podporo na prvi vtis ekscentričnim kandidatom, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Gre za upor tako imenovanih poražencev globalizacije. Razmah populizma v ZDA in Evropi je svojevrsten upor proti različnim elitam. Dejstvo je, da živimo v negotovih časih, a vseeno: smo preveč optimistični, če mislimo, da je populizem vendarle že dosegel vrhunec in se bo umiril? Zakaj torej v vsaj statistično dobrih gospodarskih razmerah uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Zakaj je bil zaradi protesta rumenih jopičev prisiljen popustiti francoski predsednik Emanuell Macron?
Analizirata:
-Politolog in politični analitik Ian Bremmer, Eurasia Group
-Filozofinja dr. Alenka Zupančič, ZRC SAZU
Avtorja: dr. Sašo Dolenc in Luka Hvalc
Zakaj lahko navkljub dobrim gospodarskim razmeram uspevajo Trump in trumpi? Kaj v resnici predstavlja brexit? Kako so rumeni jopiči uspeli s pritiskom na Emmanuela Macrona?
Vsakič znova, ko izvemo za kakšno novo čudaško izjavo ali dejanje ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se začudimo, kako je sploh mogoče, da so volivci v državi z dolgoletno demokratično tradicijo na svobodnih volitvah podprli osebo, ki ne le da ne spoštuje niti osnovnih pravil bontona, ampak z nepremišljenim početjem svoji državi celo namerno škoduje.
Marsikdo je prepričan, da so bili volivci pri svoji izbiri zavedeni, saj naj ne bi imeli vseh potrebnih informacij, ki so nujne za razumno odločanje. Zaradi obilice medijev, ki ne razločujejo dovolj jasno med preverjenimi in lažnimi novicami, si volivci niso mogli ustvariti realne predstave o dogajanju v družbi, zato na volitvah niso izrazili svoje “prave” volje.
Ameriški politolog Ian Bremmer v knjigi Us Vs. Them: The Failure of Globalism (Portfolio, 2018) zagovarja nasprotno trditev, da volivci nikakor niso bili zavedeni, ampak so se zelo dobro zavedali, koga volijo in zakaj. Čeprav so Donalda Trumpa dobro poznali, so se namerno odločili zanj ali pa so vsaj posredno omogočili njegovo izvolitev s tem, da se glasovanja sploh niso udeležili.
“Trump je bil edini resni kandidat, ki je nastopal zunaj sistema. Lahko bi rekli, da je nastopal kot nekakšen lumpenbogataš. Trump ni problem naivnosti ljudi, je samo simptom. Osnovni problem je v načinu funkcioniranja sistema. Brez razmisleka zunaj danih okvirjev ne bo resne alternative,” razmišlja filozofinja, dr. Alenka Zupančič.
Volilno podporo za ideje in kandidate, ki niso pogodu politični in družbeni eliti, lahko primerjamo z metanjem granitnih kock v simbole oblasti. Kaj se lahko naučimo iz britanskega brexita in francoskega upora rumenih jopičev?
Bremmer zagovarja hipotezo, da volilne uspehe politikov, kakršen je Trump, in referendumskih pobud, kakršno je bilo glasovanje za izstop Velike Britanije iz EU, ne smemo razumeti kot uresničitve želja volivcev, ampak kot protest proti političnemu sistemu, za katerega ljudje nimajo več občutka, da deluje v njihovem interesu. Mnogo ljudi namreč ne verjame več, da bodo v prihodnje živeli enako dobro, kot so živeli doslej. Resno jih skrbi, da se bo njihov status in status njihovih bližnjih še poslabšal.
“Nezadovoljstvo je čutiti navkljub izhodu Evrope iz recesije. Kakšno bo šele vzdušje, ko se bo globalna ekonomija v prihodnjih letih obrnila na slabše? Kako bo s populizmom?”
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Naprave, ki za sporazumevanje uporabljajo človeški glas, so že našle pot v naš vsakdan, takšna glasovna tehnologija pa lahko – napovedujejo nekateri – pomeni podobno tehnološko revolucijo, kakršno je pred desetletji povzročila računalniška miška. Kako dovršeno se stroji učijo jezika in kako jim gre slovenščina, poizvedujemo v tokratni Frekvenci X na Valu 202. Obiskali smo Fakulteto za računalništvo, kjer razvijajo tehnološko navezo “sintetizator in razpoznavalnik govora.”
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov