Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka.
Sogovorniki:
- Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij
- Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv
- Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca
- Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine
Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič
Sodelovali smo pri robotski operaciji, se srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka
Dobrodošli v Ordinaciji dr. Prihodnost, novi seriji Frekvence X o strokovnih in etičnih izzivih medicine prihodnosti. V prvi epizodi se posvečamo sodobni kirurgiji. Od blizu spoznavamo izdelovanje novih telesnih delov iz že obstoječih tkiv, vse večji razmah robotskih operacij in presaditev organov iz živali v človeka.
Ekipa urologa dr. Sandija Poteka je v Celju opravila že skoraj dva tisoč neinvazivnih operacij prostate. Podaljšana roka kirurgov je robot Da Vinci, operacije potekajo povsem brez krvi, pacienti okrevajo veliko hitreje. Robotske operacije imajo v medicini svetlo prihodnost.
Naši strokovnjaki so pred kratkim iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti ob pomoči 3D-modela ustvarili nos. To pomeni pomemben mejnik v rekonstrukcijski kirurgiji. Dr. Uroš Ahčan se s kolegi že pripravlja na presaditev novega nosu. Ta, nekoliko poenostavljeno povedano, raste na pacientovi roki.
V laboratorijih lahko vzgojijo tudi tkiva za oblikovanje novega uhlja, veliko težje pa je umetno ustvariti funkcionalne organe. Zato so še vedno najbolj realne presaditve organov. V Sloveniji letno opravijo do sto presaditev, potrebe pacientov so veliko večje. Ugledni nemški srčni kirurg dr. Bruno Reichart zato razmišlja o alternativah: pred kratkim je s svojo ekipo uspešno presadil prašičje srce v telo pavijana. Je naslednji človek?
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za starejše, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V petih epizodah bomo med 10. januarjem in 7. februarjem predstavili najbolj drzne ideje najbolj naprednih slovenskih in tujih strokovnjakov, hkrati pa medicinske izzive postavljali tudi v družbeni in etični koncept. Pri razmislekih nam bodo pomagali tudi bolniki, pogovarjali se bomo tako s starostniki kot mladostniki.
Vsak četrtek ob 12.00 na Valu 202 in v posebnih razširjenih podkastih.
Fotogalerija in video z robotske operacije v SB Celje:
O vse večjih možnostih in izzivih pri rekonstrukcijski kirurgiji, o ksenotransplantacijah ter tudi morebitnih etičnih vprašanjih na tem področju in o sodobnih kirurgih, katerih podaljšana roka so roboti, #zdaj v #OrdinacijaDrPrihodnost ?⚕V ŽIVO ▶️ https://t.co/siSg4M7Qwn pic.twitter.com/NKXGE8V1uL
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 10, 2019
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za ostarele, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V prvi epizodi spoznavamo izzive sodobne kirurgije. V Celju smo sodelovali pri robotski operaciji, se v Ljubljani srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z nemškim zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka.
Sogovorniki:
- Sandi Poteko, urolog, ki je izvedel že dva tisoč robotskih operacij
- Dr. Uroš Ahčan, kirurg, ki je ustvaril nov nos iz kosti in mehkih tkiv
- Dr. Bruno Reichart, srčni kirurg, ki je prvi v Nemčiji opravil presaditev srca
- Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodovino medicine
Avtorica serije Ordinacija dr. Prihodnost je Maja Stepančič
Sodelovali smo pri robotski operaciji, se srečali z ustvarjalcem nosov iz obstoječih tkiv ter se pogovarjali z zdravnikom, ki raziskuje možnosti presaditve živalskih organov v človeka
Dobrodošli v Ordinaciji dr. Prihodnost, novi seriji Frekvence X o strokovnih in etičnih izzivih medicine prihodnosti. V prvi epizodi se posvečamo sodobni kirurgiji. Od blizu spoznavamo izdelovanje novih telesnih delov iz že obstoječih tkiv, vse večji razmah robotskih operacij in presaditev organov iz živali v človeka.
Ekipa urologa dr. Sandija Poteka je v Celju opravila že skoraj dva tisoč neinvazivnih operacij prostate. Podaljšana roka kirurgov je robot Da Vinci, operacije potekajo povsem brez krvi, pacienti okrevajo veliko hitreje. Robotske operacije imajo v medicini svetlo prihodnost.
Naši strokovnjaki so pred kratkim iz kosti in mehkih tkiv iz podlakti ob pomoči 3D-modela ustvarili nos. To pomeni pomemben mejnik v rekonstrukcijski kirurgiji. Dr. Uroš Ahčan se s kolegi že pripravlja na presaditev novega nosu. Ta, nekoliko poenostavljeno povedano, raste na pacientovi roki.
V laboratorijih lahko vzgojijo tudi tkiva za oblikovanje novega uhlja, veliko težje pa je umetno ustvariti funkcionalne organe. Zato so še vedno najbolj realne presaditve organov. V Sloveniji letno opravijo do sto presaditev, potrebe pacientov so veliko večje. Ugledni nemški srčni kirurg dr. Bruno Reichart zato razmišlja o alternativah: pred kratkim je s svojo ekipo uspešno presadil prašičje srce v telo pavijana. Je naslednji človek?
Scenarij za leto 2050 je lahko tudi takšen: vsi imamo modre oči in smo svetlolasi. V laboratorijih poleg elitnih posameznikov vzgajamo tudi organe, ki nam jih v telo uspešno presadijo roboti. Ti seveda za nas skrbijo v domovih za starejše, kjer slavimo 100-letnico, ali pa smo morda že celo nesmrtni. Realnost ali fikcija?
V Ordinaciji doktorice Prihodnost raziskujemo realne in futuristične možnosti za razmah medicine. V petih epizodah bomo med 10. januarjem in 7. februarjem predstavili najbolj drzne ideje najbolj naprednih slovenskih in tujih strokovnjakov, hkrati pa medicinske izzive postavljali tudi v družbeni in etični koncept. Pri razmislekih nam bodo pomagali tudi bolniki, pogovarjali se bomo tako s starostniki kot mladostniki.
Vsak četrtek ob 12.00 na Valu 202 in v posebnih razširjenih podkastih.
Fotogalerija in video z robotske operacije v SB Celje:
O vse večjih možnostih in izzivih pri rekonstrukcijski kirurgiji, o ksenotransplantacijah ter tudi morebitnih etičnih vprašanjih na tem področju in o sodobnih kirurgih, katerih podaljšana roka so roboti, #zdaj v #OrdinacijaDrPrihodnost ?⚕V ŽIVO ▶️ https://t.co/siSg4M7Qwn pic.twitter.com/NKXGE8V1uL
— Frekvenca X (@FrekvencaX) January 10, 2019
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kaj so superprevodniki, kaj z njimi zmoremo že danes in kaj si lahko z njihovo izpopolnitvijo obetamo? Kličemo tudi enega od avtorjev študije, ki so jo lani uvrstili med ključne znanstvene preboje leta?
Pod ledom se skrivajo skrivnosti, ki govorijo o človeški zgodovini in morda tudi prihodnjih pandemijah. A kako dolgo bodo še zaklenjene v led?
Znanost je v letu 2020 prišla izrazito v ospredje. Tja jo je potisnila pandemija, ki je zahtevala znanstvene odgovore in rešitve za ključni zdravstveni problem tega trenutka. Brez dvoma je koronavirus določal prioritete tudi v znanstvenem raziskovanju in hkrati sprožil nekaj velikih sprememb na tem področju. Pa vendar je bilo pestro tudi dogajanje na drugih znanstvenih področjih. V pregledu znanosti v letu 2020 nam bodo Maja Ratej (Val 202), Aljoša Masten (MMC) in Nina Slaček (Prvi in Ars) poleg osrednjih tem – koronavirusa, vesolja ter podnebno-ekološke krize – v pogovoru nanizali tudi prgišče drugih pomembnih prebojev z različnih znanstvenih področij.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način. Foto: Bobo
Frekvenca X se na predbožični dan odpravlja na potovanje okoli sveta. Ne sama, ampak z Božičkom, njegovimi škrati in seveda z našimi znanstveniki (če seveda pustimo dvom o Božičku ob strani in se prepustimo domišljiji). Skupaj bomo poskušali razvozlati, kako dobremu možu v rdečo-beli opravi, z dolgo belo brado in brki vsako leto uspe pravočasno obdarovati vse otroke in koliko kalorij Božiček pridobi, če v vsaki hiši poje en piškot. Na tej (dolgi) poti pa se bomo ustavili tudi pri božičnem drevescu in preverili, kakšen je evolucijski namen iglic. Ste pripravljeni odkleniti skrivnosti Božičkove znanosti? Če je odgovor da, potem le prisluhnite tokrat praznični Frekvenci X.
V letu 2020 je veliko pozornosti na področju znanosti prestregel pohod koronavirusa, a v ozadju se pripravlja veliko hujša in bolj dolgoročna nevarnost – okoljska kriza. Zadnji meseci so nam izstavili nove okoljske opomine: od katastrofalnih požarov, velikih orkanov, do tega, da se morska gladina pospešeno dviguje, ledeni pokrov nad Arktiko pa nezadržno krči. Sogovornika klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogat in biokemik dr. Tom Turk opozarjata, da ni več časa za sprenevedanje in da je treba ključne sistemske odločitve začeti sprejemati zdaj. Kmalu bodo namreč spremembe postale nepovratne. V oddaji bomo prelistali tudi odmevno knjigo Davida Attenborougha Življenje na našem planetu – z njo in istoimenskim dokumentarcem je jeseni glasno opozoril, da se je svet znašel v na moč nezavidljivi situaciji in da bomo morali po boju s koronakrizo pokazati še več solidarnosti v soočanju s krizo, ki pesti okolje.
Neveljaven email naslov
