Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za snežaka. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, se nahaja kar 6,4 milijarde kilometrov od Zemlje. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadarkoli preučevalo. “Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav snežaka v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov? Gost: dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike Avtor: Luka Hvalc Foto: Nasa

Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov

Najprej so domnevali, da ima obliko keglja ali arašida, zdaj so znanstveniki potrdili, da gre pravzaprav za sneženega moža. Zamrznjeni ostanek iz časa zgodnjega Osončja, poimenovan Ultima Thule, je od Zemlje oddaljen kar 6,4 milijarde kilometrov. Gre za najbolj oddaljeno nebesno telo, kar jih človeštvo kadar koli preučevalo.

“Gremo, Nova obzorja!” je na letošnjega novega leta dan zgodaj zjutraj vzkliknil Alan Stern, glavni inženir Nasine sonde New Horizons. Doktor astrofizike in član legendarne zasedbe Queen Brian May pa je zgodovinskem dogodku posvetil prav posebno pesem. Kako astrofiziki razlagajo pojav sneženega moža v vesolju in kaj bi lahko ugotovili na podlagi pridobljenih podatkov?

“Palačinka je morda pretiran izraz, Ultima Thule je bila najprej bolj podobna cesarskemu pražencu ali pa debeli pici. Po več zbranih fotografijah je bilo vse skupaj bolj podobno dvema zlepljenima krompirjema, ko je sonda letela mimo, pa je postalo jasno, da je Ultima Thule še najbolj podobna snežaku. Na robovih osončja se dogaja marsikaj, srečamo okruške, ki jih ne bi pričakovali.”

Dr. Tomaž Zwitter, profesor astrofizike