Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo? V novi seriji Frekvence X »Vse živo« bomo na sledi življenju na planetu … Odstirali bomo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?
“Naša percepcija, da se je to zgodilo enkrat v daljni zgodovini, je precej zgrešena. To se je moralo zgoditi večkrat, velikokrat neuspešno.”
– Marko Dolinar, profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
O izvoru življenja obstaja veliko, tudi nasprotujočih si teorij. Po eni od njih naj bi se prvo življenje pojavilo v globokomorskih vročih vrelcih oziroma v njihovi bližini, po drugi v plitvih lužah, ki so bile bolj izpostavljene ultravijoličnemu sevanju, po tretji pod vulkanskim pepelom. Nekateri mislijo, da bi lahko organske molekule prišle tudi iz vesolja.
V prvi oddaji so sodelovali:
Dr. Marko Dolinar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Mag. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Dr. Petra Golja, Biotehniška fakulteta, iz oddaje Pogled v znanost
Če je Zemlja nastala točno ob polnoči, se je tekoča voda pojavila 44 minut pozneje. Prvo življenje je nastalo od okoli pol druge do četrte ure zjutraj. Zadnji skupni prednik vsega živega je bival ob 5.30 zjutraj. Šele ob treh popoldne se pojavijo nitastim algam podobni evkarionti, to so kompleksni, a še vedno enocelični organizmi.
Ob pol šestih zvečer se pojavi spol in spolno razmnoževanje. Takrat se po Zemlji že premikajo večcelični predstavniki, ki se začnejo pojavljati tudi na kopnem. Okoli 22.00 na kopnem že najdemo moderne kopenske ekosisteme. Dinozavri se pojavijo 15 minut pred enajsto zvečer, Zemlji pa zagospodarijo po triasno-jurskem izumiranju okoli 23.00. Ura je približno 23.40 minut, ko v Zemljo trešči orjaški meteorit in pokoplje dinozavre.
“Kot paleontolog hitro spoznaš, da je v življenju ključna dimenzija čas. Čas je neznanka, preganja nas, vsi pa smo nekako naravno obsojeni na evolucijo ali pa na propad. Ne moremo ubežati ničemur.”
– Matija Križnar, Prirodoslovni muzej v Ljubljani
Doslej so odkrili 1,5 milijona živalskih vrst, ocenjujejo pa, da naj bi jih bilo do 7 milijonov. Pri rastlinah so do zdaj našteli 320 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih čez 400 tisoč. Pri glivah je opisanih 100 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih 15-krat več!
Mikrobi (skupaj z arhejami) spadajo v drugo velikansko skupino bitij na planetu, ki jim pravimo prokarionti. Teh je tako rekoč nešteto. “Na našem planetu naj bi živilo več trilijonov vrst mikrobov … To pomeni, da njihove vrste štejemo v milijonih milijonov.” Povedano drugače, je na Zemlji več mikrobnih vrst, kot je zvezd v naši galaksiji.
V novi seriji Frekvence X “Vse živo” smo na sledi življenju na planetu … Odstiramo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo? V novi seriji Frekvence X »Vse živo« bomo na sledi življenju na planetu … Odstirali bomo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?
Kako staro je življenje na Zemlji? Kdaj se je zgodil tisti trenutek, ko je kemija milijarde let nazaj sredi neprijazne pustinje našega planeta prešla v biologijo?
“Naša percepcija, da se je to zgodilo enkrat v daljni zgodovini, je precej zgrešena. To se je moralo zgoditi večkrat, velikokrat neuspešno.”
– Marko Dolinar, profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani.
O izvoru življenja obstaja veliko, tudi nasprotujočih si teorij. Po eni od njih naj bi se prvo življenje pojavilo v globokomorskih vročih vrelcih oziroma v njihovi bližini, po drugi v plitvih lužah, ki so bile bolj izpostavljene ultravijoličnemu sevanju, po tretji pod vulkanskim pepelom. Nekateri mislijo, da bi lahko organske molekule prišle tudi iz vesolja.
V prvi oddaji so sodelovali:
Dr. Marko Dolinar, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
Mag. Matija Križnar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Dr. Petra Golja, Biotehniška fakulteta, iz oddaje Pogled v znanost
Če je Zemlja nastala točno ob polnoči, se je tekoča voda pojavila 44 minut pozneje. Prvo življenje je nastalo od okoli pol druge do četrte ure zjutraj. Zadnji skupni prednik vsega živega je bival ob 5.30 zjutraj. Šele ob treh popoldne se pojavijo nitastim algam podobni evkarionti, to so kompleksni, a še vedno enocelični organizmi.
Ob pol šestih zvečer se pojavi spol in spolno razmnoževanje. Takrat se po Zemlji že premikajo večcelični predstavniki, ki se začnejo pojavljati tudi na kopnem. Okoli 22.00 na kopnem že najdemo moderne kopenske ekosisteme. Dinozavri se pojavijo 15 minut pred enajsto zvečer, Zemlji pa zagospodarijo po triasno-jurskem izumiranju okoli 23.00. Ura je približno 23.40 minut, ko v Zemljo trešči orjaški meteorit in pokoplje dinozavre.
“Kot paleontolog hitro spoznaš, da je v življenju ključna dimenzija čas. Čas je neznanka, preganja nas, vsi pa smo nekako naravno obsojeni na evolucijo ali pa na propad. Ne moremo ubežati ničemur.”
– Matija Križnar, Prirodoslovni muzej v Ljubljani
Doslej so odkrili 1,5 milijona živalskih vrst, ocenjujejo pa, da naj bi jih bilo do 7 milijonov. Pri rastlinah so do zdaj našteli 320 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih čez 400 tisoč. Pri glivah je opisanih 100 tisoč vrst, bilo pa naj bi jih 15-krat več!
Mikrobi (skupaj z arhejami) spadajo v drugo velikansko skupino bitij na planetu, ki jim pravimo prokarionti. Teh je tako rekoč nešteto. “Na našem planetu naj bi živilo več trilijonov vrst mikrobov … To pomeni, da njihove vrste štejemo v milijonih milijonov.” Povedano drugače, je na Zemlji več mikrobnih vrst, kot je zvezd v naši galaksiji.
V novi seriji Frekvence X “Vse živo” smo na sledi življenju na planetu … Odstiramo zgodbo o neverjetni raznolikosti, boju, vztrajnosti in fantastični ustvarjalnosti narave okrog nas. In kje v vsem tem je človek, je človek res krona stvarstva?
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov