Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Zemlji poteka šesto veliko izumiranje vrst, ki smo ga povzročili sami. Na planetu naj bi bilo ogroženih 70 odstotkov vseh vrst, v naslednjih 30 letih jih bo izumrla petina. Vsako minuto posekamo, zažgemo ali kako drugače uničimo okrog sto hektarov gozda, prav tako smo že izgubili tri četrtine genetske raznolikosti kulturnih rastlin, ki smo jih sicer nekoč sami vzgojili. Rajskega vrta ni več, opozarjata avtorja druge epizode serije Vse živo dr. Matjaž Gregorič in Maja Ratej.
Izumiranje vrst na našem planetu je v zadnjih desetletjih že sprožilo padanje domin … In kot zadnji se bo zamajal tudi človek
Naš planet vse bolj izgublja svojo rajsko podobo. Nova epizoda serije Vse živo Frekvence X ugotavlja, da je izumiranje vrst na našem planetu v zadnjih desetletjih že sprožilo padanje domin … in kot zadnji se bo zamajal tudi človek.
Na leto izumre 26 000 biotskih vrst.
V 30 letih je izginilo 80 odstotkov žuželk.
Število sladkovodnih živali se je zmanjšalo za tri četrtine.
Od leta 1970 se je število divjih živali v naravi prepolovilo.
– VIR: Leon Kebe, WWF, Dušan Klenovšek, Kozjanski park, in dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta
Največjo grožnjo biotski pestrosti na našem planetu predstavlja uničevanje naravnega okolja. Z izginjanjem tropskih gozdov izginjajo cele populacije vrst. Druga preteča nevarnost so podnebne spremembe, rast temperature in zakisanje oceanov, ki prinašajo nevarne posledice za življenje na tem planetu. Biotske vrste klonijo tudi pod prekomerno rabo naravnih virov, divjim lovom, onesnaženjem in tako naprej.
Oglasil se nam je morski ekolog John Bruno, ki deluje na področju Karibskega morja: “Izgubili naj bi že približno 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov. Le en koralni greben na tisoč še ima zdravo populacijo koral.” O stanju v tropskih gozdovih smo poklicali v Panamo, kjer se nam je oglasil raziskovalec sesalcev v tropih Claudio Monteza: “Čeprav o svetu govorimo kot o cikličnem sistemu, sam raje o njem razmišljam kot o piramidi. Ko začnete iz njega jemati zidake, se bo na neki točki sesul.”
Človek ima že ves čas svojega obstoja velik vpliv na izumiranje vseh vrst organizmov. Zelo zgovoren kazalec tega je izumiranje tako imenovane megafavne, torej velikih sesalcev in drugih vretenčarjev. Že od pleistocena pred več kot 100.000 leti, ko je začel moderni človek iz Afrike poseljevati druge dele sveta, je prav človeška dejavnost v nekem ekosistemu glavni vzrok izumiranja megafavne. Tako v Evropi kot Ameriki so izginile orjaške vrste slonov (npr. Mastodon v Ameriki, Palaeoloxodon v Evropi), v Južni Ameriki je izginil kot slon velik orjaški lenivec (Megatherium). V Avstraliji je živel orjaški vombat, velik kot današnji povodni konj (Diprotodon), v Amerikah pa kot avto veliki pasavci (Glyptodont). S človekom so v Evropi (nesrečno) sobivali tudi sabljezobi tiger (Smilodon), lev, stepski bizon, več vrst nosorogov in kot mamut velik sibirski samorog (Elasmotherium). Trend intenzivnega izumiranja megafavne se nadaljuje vse do danes, glavni razlog pa je človek, ki te velike živali lovi za hrano in drugo rabo.
Da se lahko stvari v naravi zelo hitro spremenijo, kaže primer goloba selca. Nekoč najštevilčnejša ptičja populacija v Severni Ameriki, ki je dosegala milijarde, je v nekaj desetletjih izumrla. Leta 1914 so videli zadnjega.
Slovenija je prava biodiverzitetna vroča točka. Naša država je manjša od 80 odstotkov evropskih držav, a ima največjo biotsko pestrost na površinsko enoto in drugi najvišji indeks biotske pestrosti v Evropi. Čeprav naša država obsega le 0.014 odstotka vseh površin na planetu, je na tem majhnem koščku planeta doma vsaka 50. znana celinska vrsta. Na ozemlju Slovenije živi približno 26.000 vrst živih bitij, ocene številčnosti vseh potencialnih vrst se gibljejo tudi do 120.000.
Toda tudi naša država kloni pod bremenom človeka, še posebej grozeče so hitro odvijajoče se podnebne spremembe. “Podoba naših gozdov se je v kratkem času izjemno spremenila, nekoč strnjene gozdne površine se počasi odpirajo, vanje vdirajo druge vrste. Pričakujemo, da se bo spremenila celotna podoba naših gozdov,” pravi dr. Lado Kutnar z Gozdarskega inštituta. Tudi v jamah ni nič drugače. “V jamah smo najbolj eksplicitno zabeležili spremembo temperature,” pojasnjuje Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna. “Če je bila temperatura v Postojnski jami nekoč 9 stopin Celzija, je danes skoraj 11.”
V oddaji so sodelovali:
Leon Kebe, predstavnik WWF Adrije v Sloveniji
Dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Dušan Klenovšek, Kozjanski park
John Bruno, Univerza v Severni Karolini
Claudio Monteza, Animal Behavior Grad Group at UC-Davis
Danijel Bezek, upokojeni profesor in domačin iz Nevelj
Dr. Lado Kutnar, Gozdarski inštitut Slovenije
Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna
Borut Mozetič, strokovni vodja v Škocjanskem zatoku
Dr. Lovrenc Lipej, Nacionalni inštitut za biologijo
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na Zemlji poteka šesto veliko izumiranje vrst, ki smo ga povzročili sami. Na planetu naj bi bilo ogroženih 70 odstotkov vseh vrst, v naslednjih 30 letih jih bo izumrla petina. Vsako minuto posekamo, zažgemo ali kako drugače uničimo okrog sto hektarov gozda, prav tako smo že izgubili tri četrtine genetske raznolikosti kulturnih rastlin, ki smo jih sicer nekoč sami vzgojili. Rajskega vrta ni več, opozarjata avtorja druge epizode serije Vse živo dr. Matjaž Gregorič in Maja Ratej.
Izumiranje vrst na našem planetu je v zadnjih desetletjih že sprožilo padanje domin … In kot zadnji se bo zamajal tudi človek
Naš planet vse bolj izgublja svojo rajsko podobo. Nova epizoda serije Vse živo Frekvence X ugotavlja, da je izumiranje vrst na našem planetu v zadnjih desetletjih že sprožilo padanje domin … in kot zadnji se bo zamajal tudi človek.
Na leto izumre 26 000 biotskih vrst.
V 30 letih je izginilo 80 odstotkov žuželk.
Število sladkovodnih živali se je zmanjšalo za tri četrtine.
Od leta 1970 se je število divjih živali v naravi prepolovilo.
– VIR: Leon Kebe, WWF, Dušan Klenovšek, Kozjanski park, in dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta
Največjo grožnjo biotski pestrosti na našem planetu predstavlja uničevanje naravnega okolja. Z izginjanjem tropskih gozdov izginjajo cele populacije vrst. Druga preteča nevarnost so podnebne spremembe, rast temperature in zakisanje oceanov, ki prinašajo nevarne posledice za življenje na tem planetu. Biotske vrste klonijo tudi pod prekomerno rabo naravnih virov, divjim lovom, onesnaženjem in tako naprej.
Oglasil se nam je morski ekolog John Bruno, ki deluje na področju Karibskega morja: “Izgubili naj bi že približno 70 odstotkov vseh živečih koral in koralnih grebenov. Le en koralni greben na tisoč še ima zdravo populacijo koral.” O stanju v tropskih gozdovih smo poklicali v Panamo, kjer se nam je oglasil raziskovalec sesalcev v tropih Claudio Monteza: “Čeprav o svetu govorimo kot o cikličnem sistemu, sam raje o njem razmišljam kot o piramidi. Ko začnete iz njega jemati zidake, se bo na neki točki sesul.”
Človek ima že ves čas svojega obstoja velik vpliv na izumiranje vseh vrst organizmov. Zelo zgovoren kazalec tega je izumiranje tako imenovane megafavne, torej velikih sesalcev in drugih vretenčarjev. Že od pleistocena pred več kot 100.000 leti, ko je začel moderni človek iz Afrike poseljevati druge dele sveta, je prav človeška dejavnost v nekem ekosistemu glavni vzrok izumiranja megafavne. Tako v Evropi kot Ameriki so izginile orjaške vrste slonov (npr. Mastodon v Ameriki, Palaeoloxodon v Evropi), v Južni Ameriki je izginil kot slon velik orjaški lenivec (Megatherium). V Avstraliji je živel orjaški vombat, velik kot današnji povodni konj (Diprotodon), v Amerikah pa kot avto veliki pasavci (Glyptodont). S človekom so v Evropi (nesrečno) sobivali tudi sabljezobi tiger (Smilodon), lev, stepski bizon, več vrst nosorogov in kot mamut velik sibirski samorog (Elasmotherium). Trend intenzivnega izumiranja megafavne se nadaljuje vse do danes, glavni razlog pa je človek, ki te velike živali lovi za hrano in drugo rabo.
Da se lahko stvari v naravi zelo hitro spremenijo, kaže primer goloba selca. Nekoč najštevilčnejša ptičja populacija v Severni Ameriki, ki je dosegala milijarde, je v nekaj desetletjih izumrla. Leta 1914 so videli zadnjega.
Slovenija je prava biodiverzitetna vroča točka. Naša država je manjša od 80 odstotkov evropskih držav, a ima največjo biotsko pestrost na površinsko enoto in drugi najvišji indeks biotske pestrosti v Evropi. Čeprav naša država obsega le 0.014 odstotka vseh površin na planetu, je na tem majhnem koščku planeta doma vsaka 50. znana celinska vrsta. Na ozemlju Slovenije živi približno 26.000 vrst živih bitij, ocene številčnosti vseh potencialnih vrst se gibljejo tudi do 120.000.
Toda tudi naša država kloni pod bremenom človeka, še posebej grozeče so hitro odvijajoče se podnebne spremembe. “Podoba naših gozdov se je v kratkem času izjemno spremenila, nekoč strnjene gozdne površine se počasi odpirajo, vanje vdirajo druge vrste. Pričakujemo, da se bo spremenila celotna podoba naših gozdov,” pravi dr. Lado Kutnar z Gozdarskega inštituta. Tudi v jamah ni nič drugače. “V jamah smo najbolj eksplicitno zabeležili spremembo temperature,” pojasnjuje Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna. “Če je bila temperatura v Postojnski jami nekoč 9 stopin Celzija, je danes skoraj 11.”
V oddaji so sodelovali:
Leon Kebe, predstavnik WWF Adrije v Sloveniji
Dr. Tom Turk, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Dušan Klenovšek, Kozjanski park
John Bruno, Univerza v Severni Karolini
Claudio Monteza, Animal Behavior Grad Group at UC-Davis
Danijel Bezek, upokojeni profesor in domačin iz Nevelj
Dr. Lado Kutnar, Gozdarski inštitut Slovenije
Slavko Polak, Notranjski muzej Postojna
Borut Mozetič, strokovni vodja v Škocjanskem zatoku
Dr. Lovrenc Lipej, Nacionalni inštitut za biologijo
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov