Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V novi epizodi serije Vse živo bomo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt, podobno je tudi v spolnosti
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt. In podobno je tudi v spolnosti. Različne vrste so med seboj v neprestanem konfliktu za okoljske vire in podobno temu sta tudi spola iste vrste v konfliktu za to, da kar najuspešneje zagotovita prenos svojih genov na potomce. In ta konflikt je tesno prepleten s paritvenimi sistemi.
V novi epizodi serije Vse živo smo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Gostje tokratne oddaje:
Dr. Meta Virant – Doberlet, Nacionalni inštitut za biologijo
Dr. Al Vrezec, Nacionalni inštit za biologijo
Dr. Göran Arnqvist, Univerza Uppsala
Dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Mariboru
Barbara Mihelič, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana
***Pa še popravek: kmalu po začetku se nam je zareklo, da so levi, morski levi itd. monogamni. Seveda ne! To so tipični poligamni teritorialneži.
Kdo se boji črnega – pajka? Zvone in Manca sta črni vdovi in zvezdi četrtkove epizode v seriji Vse živo. #frekvencax pic.twitter.com/Uc2r58r5oa
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 26, 2019
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V novi epizodi serije Vse živo bomo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Serijo pripravljata Maja Ratej in dr. Matjaž Gregorič.
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt, podobno je tudi v spolnosti
Izbira partnerja, torej spolna selekcija, je eden od najpomembnejših mehanizmov, ki poganjajo evolucijo. V splošnem v naravi ne vlada harmonija, temveč konflikt. In podobno je tudi v spolnosti. Različne vrste so med seboj v neprestanem konfliktu za okoljske vire in podobno temu sta tudi spola iste vrste v konfliktu za to, da kar najuspešneje zagotovita prenos svojih genov na potomce. In ta konflikt je tesno prepleten s paritvenimi sistemi.
V novi epizodi serije Vse živo smo še prav posebno živalski. Odpravljamo se namreč v svet neverjetno pestrih paritvenih sistemov, ki jih poznajo živali. Od levjih krdel, prešuštniških ptičev, pretkanih škržatov, od ljubezni slepih bahavih petelinov, pajkovk kanibalk pa do ušes zaljubljenih voluharjev, med – recimo jim – napetimi četrtinami pa postrežemo še s prav posebno pajčjo ljubezensko afero. Kako živali izbirajo partnerje in kako močno jih zaznamuje spolni konflikt?
Gostje tokratne oddaje:
Dr. Meta Virant – Doberlet, Nacionalni inštitut za biologijo
Dr. Al Vrezec, Nacionalni inštit za biologijo
Dr. Göran Arnqvist, Univerza Uppsala
Dr. Gregor Majdič, Veterinarska fakulteta v Ljubljani, Medicinska fakulteta v Mariboru
Barbara Mihelič, strokovna vodja v Živalskem vrtu Ljubljana
***Pa še popravek: kmalu po začetku se nam je zareklo, da so levi, morski levi itd. monogamni. Seveda ne! To so tipični poligamni teritorialneži.
Kdo se boji črnega – pajka? Zvone in Manca sta črni vdovi in zvezdi četrtkove epizode v seriji Vse živo. #frekvencax pic.twitter.com/Uc2r58r5oa
— Frekvenca X (@FrekvencaX) March 26, 2019
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov