Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Človek 2/5: Okolje in hrana prihodnosti

15.05.2019

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Analize kažejo, da povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom. Do leta 2050 se bo število prebivalstva na Zemlji povečalo na devet milijard ljudi, kar bo podvojilo povpraševanje po hrani. Je sploh mogoče, da nahranimo svet in hkrati ohranimo naš planet? Ob hitri rasti prebivalstva in prekomerni porabi naravnih virov, smo priča izraziti spremenljivosti podnebja. Vročinski valovi bodo v prihodnosti še pogostejši in daljši, več bo padavin, gladina morja se bo dvigovala. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča in se bo še povečevala. Kaj in kako lahko spremenimo? Kakšne so prehrambene in okoljske alternative? Od avokadov na Instagramu, podnebnih štrajkov, okoljskih kiborgov, do žuželčjih burgerjev in laboratorijskega mesa. Quo vadis, človek?! Avtorja: Luka Hvalc in Hana Hawlina

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Analize kažejo, da povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom. (Vir: tiskana izdaja revije)

Podobno skrb vzbujajoča je zgodba z avokadom, ki rad krasi tudi Instagram. Uvoz avokada v Evropo, predvsem iz Mehike, se je od leta 2012 povečal kar za 50 odstotkov. Zaradi širjenja plantaž avokada v Mehiki vsako leto posekajo 20 tisoč hektarjev gozda. Avokado za svojo rast potrebuje veliko vode, za kilogram avokada porabijo štirikrat več vode kot za kilogram pomaranč.

Do leta 2050 se bo število prebivalstva na Zemlji povečalo na več kot devet milijard ljudi, kar bo podvojilo povpraševanje po hrani. Čeprav se milijarda ljudi po svetu spopada z lakoto, pa napovedi kažejo, da se bo v razvitem svetu zaradi višjega standarda povečalo zanimanje predvsem za kakovostno meso. Je sploh mogoče, da nahranimo svet in hkrati ohranimo naš planet?

Kaj in kako lahko spremenimo? Kakšne so prehrambene in okoljske alternative? Od avokada na Instagramu, podnebnih štrajkov, okoljskih kiborgov, do žuželčjih burgerjev in laboratorijskega mesa. Quo vadis, človek?!

Ob hitri rasti prebivalstva in čezmerni porabi naravnih virov smo priča izraziti spremenljivosti podnebja. Vročinski valovi bodo v prihodnosti še pogostejši in daljši, več bo padavin, gladina morja se bo dvigovala. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča in se bo še povečevala. Zdajšnje količine toplogrednih plinov v ozračju so najvišje v zadnjih 800 tisoč letih.

Sogovorniki:

? Naša strokovna sodelavka Hana Hawlina je na veganskem oddelku švicarskega supermarketa … Naročili smo ji, da nam kupi prav posebno poslastico. Kdo se pridruži na degustaciji?#quovadisčlovek ??‍? pic.twitter.com/Y6UsV1QMY6

— Frekvenca X (@FrekvencaX) May 15, 2019

Človek 1/5: Selfi naše prihodnosti

 

*Pri pripravi serije Quo vadis, človek?! sodelujejo tudi novinarji Jan Grilc, Maja Ratej in Maja Stepančič. Pripovedujeta Ivan Lotrič in Igor Velše. Zvočna in oblikovna podoba Vjekoslav Mikez. Jezikovni pregled Saša Grčman.


Frekvenca X

681 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Človek 2/5: Okolje in hrana prihodnosti

15.05.2019

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Analize kažejo, da povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom. Do leta 2050 se bo število prebivalstva na Zemlji povečalo na devet milijard ljudi, kar bo podvojilo povpraševanje po hrani. Je sploh mogoče, da nahranimo svet in hkrati ohranimo naš planet? Ob hitri rasti prebivalstva in prekomerni porabi naravnih virov, smo priča izraziti spremenljivosti podnebja. Vročinski valovi bodo v prihodnosti še pogostejši in daljši, več bo padavin, gladina morja se bo dvigovala. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča in se bo še povečevala. Kaj in kako lahko spremenimo? Kakšne so prehrambene in okoljske alternative? Od avokadov na Instagramu, podnebnih štrajkov, okoljskih kiborgov, do žuželčjih burgerjev in laboratorijskega mesa. Quo vadis, človek?! Avtorja: Luka Hvalc in Hana Hawlina

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom

Pridelava hrane zelo obremenjuje okolje. Analize kažejo, da povprečna letna poraba govedine samo enega Američana prispeva k onesnaženju s toplogrednimi plini toliko kot dobrih dva tisoč kilometrov vožnje z avtomobilom. (Vir: tiskana izdaja revije)

Podobno skrb vzbujajoča je zgodba z avokadom, ki rad krasi tudi Instagram. Uvoz avokada v Evropo, predvsem iz Mehike, se je od leta 2012 povečal kar za 50 odstotkov. Zaradi širjenja plantaž avokada v Mehiki vsako leto posekajo 20 tisoč hektarjev gozda. Avokado za svojo rast potrebuje veliko vode, za kilogram avokada porabijo štirikrat več vode kot za kilogram pomaranč.

Do leta 2050 se bo število prebivalstva na Zemlji povečalo na več kot devet milijard ljudi, kar bo podvojilo povpraševanje po hrani. Čeprav se milijarda ljudi po svetu spopada z lakoto, pa napovedi kažejo, da se bo v razvitem svetu zaradi višjega standarda povečalo zanimanje predvsem za kakovostno meso. Je sploh mogoče, da nahranimo svet in hkrati ohranimo naš planet?

Kaj in kako lahko spremenimo? Kakšne so prehrambene in okoljske alternative? Od avokada na Instagramu, podnebnih štrajkov, okoljskih kiborgov, do žuželčjih burgerjev in laboratorijskega mesa. Quo vadis, človek?!

Ob hitri rasti prebivalstva in čezmerni porabi naravnih virov smo priča izraziti spremenljivosti podnebja. Vročinski valovi bodo v prihodnosti še pogostejši in daljši, več bo padavin, gladina morja se bo dvigovala. Škoda zaradi poplav, suš in vremenskih neurij v svetu strmo narašča in se bo še povečevala. Zdajšnje količine toplogrednih plinov v ozračju so najvišje v zadnjih 800 tisoč letih.

Sogovorniki:

? Naša strokovna sodelavka Hana Hawlina je na veganskem oddelku švicarskega supermarketa … Naročili smo ji, da nam kupi prav posebno poslastico. Kdo se pridruži na degustaciji?#quovadisčlovek ??‍? pic.twitter.com/Y6UsV1QMY6

— Frekvenca X (@FrekvencaX) May 15, 2019

Človek 1/5: Selfi naše prihodnosti

 

*Pri pripravi serije Quo vadis, človek?! sodelujejo tudi novinarji Jan Grilc, Maja Ratej in Maja Stepančič. Pripovedujeta Ivan Lotrič in Igor Velše. Zvočna in oblikovna podoba Vjekoslav Mikez. Jezikovni pregled Saša Grčman.


30.12.2021

Znanstveno leto 2021

Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te nekaj lepega!


15.12.2021

Dr. Miha Modic, slovenski znanstvenik v Londonu

Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.


09.12.2021

Teleskop, ki nam bo dal nov pogled v vesolje

O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.


02.12.2021

Zvoki: Delfine moti podvodni hrup

Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.


25.11.2021

Zvoki: Travme vojne, potresa in petard

Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?


18.11.2021

Zvoki: Hrup na gradbišču

Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?


11.11.2021

Zvoki: Slišne krajine mest

Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?


04.11.2021

Znanstvenica v vlogi javne uslužbenke

Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.


28.10.2021

V igričarski industriji je velika konkurenca in nižji zaslužki

Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.


21.10.2021

Morski bič in kraljestvo strupenih živali

Strupi so pogosto navdih za zdravila.


14.10.2021

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?

Kaj pomenijo zvoki našega telesa?


07.10.2021

Zaznavanje dražljajev, podnebni modeli in ustvarjanje organskih molekul

V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.


01.10.2021

BepiColombo prvič poletel mimo Merkurja

V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.


30.09.2021

Raziskuje, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor

Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.


16.09.2021

Ig Nobelove nagrade: Tudi absurdna znanost je lahko uporabna

IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.


09.09.2021

Za svoje dodiplomske študente v Calgaryju je spekla kremne rezine

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.


02.09.2021

V tujino sem odšel, da si pridobim znanje, ki ga lahko uporabim tudi v Sloveniji

V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.


01.10.2021

Satelita misije BepiColombo prvič poletela mimo Merkurja

Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.


12.08.2021

Letošnji Perzeidi bodo zaradi manjše Lunine osvetlitve poslastica

Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.


Stran 7 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov