Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva.
Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Oddajo je pripravil Jan Grilc.
Z novo metodo raziskovalci odkrivajo zaznavanje mestnega okolja pri različnih generacijah
Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev.
Za projektom Sensotra idejno in izvedbeno stoji finska raziskovalka in predavateljica na Univerzi vzhodne Finske dr. Helmi Järviluoma: “Ko skušaš nekoga intervjuvati za kuhinjsko mizo in ga vprašaš o zvočnih spominih, bo vedno rekel, da se ne spominja ničesar. Ko pa ga odpelješ v kraj, v katerem se je rodil, ali na pot, ki ga je v otroštvu vodila v šolo, se nenadoma spomni veliko stvari.”
“Najbolj me je presenetil zvočni spomin na ljubljanski tramvaj. To so nam naši pripovedovalci tako živo opisovali, da sem imel še sam občutek, da slišim tramvaj.” – dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog, Filozofska fakulteta
Raziskovali so tudi, kako se spreminja dojemanje domačega okolja glede na to, v kakšnem času je bil posameznik rojen, opisuje Rajko Muršič. “Imamo občutek, da mladi doživljajo prostor povsem drugače, ker vidimo samo površino. Vidimo samo, kako hodijo okrog s telefonom v rokah in ne vidijo sveta okrog sebe. V resnici pa ga doživljajo na enako intenzivne načine kot starejši, a v drugačnih okoliščinah.”
“Nekdo je o spominih rekel: če se ljudje ne spominjajo, izgubijo vse. Govorimo lahko o čutni dediščini naše družbe. Ko hitimo spreminjati ta svet, bi morali ohraniti stik z našo preteklostjo, dediščino in spomini. Ni dobro, če to izgubimo.” – dr. Helmi Järviluoma
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev. O tem se pogovarjamo v Frekvenci X, kjer spremljamo najboljšo finsko visokošolsko profesorico s sodelavci iz treh držav na sprehodu po zvočnih spominih človeštva.
Gosta: dr. Helmi Järviluoma, Univerza vzhodne Finske, dr. Rajko Muršič, profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti.
Oddajo je pripravil Jan Grilc.
Z novo metodo raziskovalci odkrivajo zaznavanje mestnega okolja pri različnih generacijah
Zvoki nekega kraja vzbujajo spomine. Morda tudi tiste najbolj zabrisane in skoraj pozabljene. Prav take spomine iščejo raziskovalci v mednarodnem projektu Sensotra, ki prostovoljce opremijo s kamerami in mikrofoni in jih odpeljejo na sprehod po domačem kraju. Sprašujejo se, kako različne generacije zaznavajo in dojemajo mestno okolje, ki se hitro spreminja. Znanstveniki iz treh držav, podprti s sredstvi Evropskega raziskovalnega sveta, so za potrebe raziskovanja razvili povsem novo metodo, ki jih je pripeljala do nepričakovanih ugotovitev.
Za projektom Sensotra idejno in izvedbeno stoji finska raziskovalka in predavateljica na Univerzi vzhodne Finske dr. Helmi Järviluoma: “Ko skušaš nekoga intervjuvati za kuhinjsko mizo in ga vprašaš o zvočnih spominih, bo vedno rekel, da se ne spominja ničesar. Ko pa ga odpelješ v kraj, v katerem se je rodil, ali na pot, ki ga je v otroštvu vodila v šolo, se nenadoma spomni veliko stvari.”
“Najbolj me je presenetil zvočni spomin na ljubljanski tramvaj. To so nam naši pripovedovalci tako živo opisovali, da sem imel še sam občutek, da slišim tramvaj.” – dr. Rajko Muršič, etnolog in kulturni antropolog, Filozofska fakulteta
Raziskovali so tudi, kako se spreminja dojemanje domačega okolja glede na to, v kakšnem času je bil posameznik rojen, opisuje Rajko Muršič. “Imamo občutek, da mladi doživljajo prostor povsem drugače, ker vidimo samo površino. Vidimo samo, kako hodijo okrog s telefonom v rokah in ne vidijo sveta okrog sebe. V resnici pa ga doživljajo na enako intenzivne načine kot starejši, a v drugačnih okoliščinah.”
“Nekdo je o spominih rekel: če se ljudje ne spominjajo, izgubijo vse. Govorimo lahko o čutni dediščini naše družbe. Ko hitimo spreminjati ta svet, bi morali ohraniti stik z našo preteklostjo, dediščino in spomini. Ni dobro, če to izgubimo.” – dr. Helmi Järviluoma
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Neveljaven email naslov