Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svetloba je tako osvajalno orodje kresničk, kot tudi opozorilni znak

11.06.2020

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.

Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?

Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.

“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”

Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.

“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”


Frekvenca X

681 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Svetloba je tako osvajalno orodje kresničk, kot tudi opozorilni znak

11.06.2020

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.

Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?

V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?

Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.

“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”

Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.

“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”


31.12.2009

Kronika astronomskih dogodkov

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.12.2009

Geoinženiring. Gostja: Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.12.2009

Pot v vesolje postaja vse bolj zanimiva tudi za turiste

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.12.2009

Profesor doktor Michael J. Russell o nastanku življenja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.12.2009

Gost dr. Andrej Prša sodeluje tudi pri projektu teleskopa Kepler, ki je doslej našel vsaj 300 kandidatov za nove planete

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.11.2009

Veliki pok in nastanek vesolja. Gost: prof. dr. Joe Silk (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


19.11.2009

Obletnica misije Apollo 12 in forteanski pojavi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


12.11.2009

Branje misli. Gost: prof. dr. John-Dylan Haynes

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


05.11.2009

Prof. Ray Jayawardhana o iskanju morebitne Zemljine dvojčice

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


29.10.2009

Naslednja ledena doba. Gost: prof. dr. Thomas J Crowley (Univerza v Edinburghu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


22.10.2009

Slovenski fizik pri Nasi dr. Dušan Petrač komentira morebitni obstoj vode na Luni in siceršnje vesoljske obete človeštva

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


15.10.2009

Skrivnost neandertalcev

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


08.10.2009

Nova teorija o gibanju zvezd in nastanku galaksij, gost Rok Roškar

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


01.10.2009

Človek je še zelo mlada vrsta, gost profesor Nick Bostrom iz Univerze v Oxfordu

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


24.09.2009

Pogovor z astronavtko Sunito Williams, novosti iz vesoljskih raziskav, o NLP

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


17.09.2009

Superprevodnost - so odkrili že pred približno stotimi leti, še vedno pa iščemo materiale, ki bi električni tok brez upora prevajali tudi pri sobni temperaturi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


10.09.2009

Poglobili se bomo v samo Zemljo in skušali razložiti, kakšen je naš planet v svojem bistvu-središču.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


03.09.2009

Življenje na zemlji - Kdaj se je začelo življenje, je eno imed največjih nerešenih vprašanj sodobne znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


27.08.2009

Brisanje spomina

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


20.08.2009

Biologija staranja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 33 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov