Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?
Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.
“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”
Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.
“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke - ki so mimogrede hrošči - neizčrpen vir navdiha? Sogovornika sta dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, in biolog dr. Raphael DeCock z Univerze v Antwerpu.
Kresničke pridejo na plan ob poletnih večerih in zasvetijo v vsej svoji veličini. A kako pravzaprav nastane ta svetloba, jih lahko ogroža umetno osvetljevanje, kako je z urbanizacijo, industrializacijo in prihodnostjo?
V odrasli dobi živijo največ teden, dva, sicer pa največ časa svojega življenja preživijo v stanju ličinke. Kresničke so tiste vrste živali, ki nas v trenutku, ko jih omenimo, popeljejo v čas toplih poletnih večerov. Spominjamo se morda svojega brezskrbnega otroštva in čudenja, ko so nas prav graciozno obletavale. Kresničke spodbujajo našo domišljijo, ob njih si postavljamo vprašanja o samem delovanju narave, med drugim pa so tudi navdih za umetnost in seveda znanstvenike, ki se v svojih raziskavah lotevajo vprašanj o tem, zakaj pravzaprav svetijo, kako jih v sodobnem času ogrožajo svetlobna onesnaženost in onesnaženost okolja, industrializacija in podnebne spremembe ter zakaj so za številne kresničke – ki so mimogrede hrošči – neizčrpen vir navdiha?
Dr. Marc Branham, entomolog z Univerze na Floridi, ki je svojo raziskovalno pot posvetil kresničkam, pravi, da so znanstveniki do zdaj prepoznali in popisali kakšnih 2300 vrst kresnic, najverjetneje pa je še vsaj toliko nepoznanih in neraziskanih. A pri tistih, ki jih dr. Brahnam pozna, podrobno preučuje njihovo glavno komunikacijsko sredstvo – oddajanje svetlobe.
“Kresničke lahko proizvajajo svetlobo v različnih barvah – ta prehaja vse od modre do rumene. To je njihovo glavno zapeljevalno orodje – če pa kresnica ne sveti, osvaja ob pomoči vonja. V 70., 80. letih prejšnjega stoletja so naredili zanimivo študijo, v kateri so dokazali, da različne vrste kresničk uporabljajo za komuniciranje tudi prav poseben, edinstven odtenek svetlobe, ti hrošči namreč razločijo večer od noči, tako imate v mraku eno vrsto kresničk, ki sveti; ko postaja temneje, se prikaže druga vrsta.”
Belgijski biolog Raphael DeCock z univerze v Antwerpu prav tako zatrdi, da so ga od nekdaj zanimali kresničke in svetleči črvi – torej neleteče svetleče živali, bil je tudi soorganizator prvega simpozija o kresnicah leta 2007 na Portugalskem in poudarja, da ga v tem času precej skrbi njihova prihodnost.
“Ko gradimo mesta in ceste, ko se gremo kmetijstvo, s tem omejujemo prostor številnim vrstam. Tu so še najbolj ogroženi svetleči črvi, saj samice ne zmorejo leteti in tako ostanejo ujete v svojem naravnem okolju. Ličinke in tudi odrasle žuželke rade živijo v močvirnatih krajih, ko pa se tako otopli, da nastane suša, je to lahko težava za vrste, ki niso sposobne kolonizirati novega habitata v bolj vlažnem podnebju. Za informacijo, pred dvema letoma smo v Španiji tudi odkrili nove eksotične vrste kresničk, ki so prišle iz Mehike. Ne vemo, ali je to v redu, ali bodo v “boju” z lokalnimi vrstami, ob tem se tudi sprašujemo, ali jih je nekdo namerno vnesel na to območje, ali so sem prišle zaradi podnebnih sprememb. Tega še ne vemo.”
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov