Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam
Pogosto se zdi, kot da je vsepovsod. V resnici pa brez interneta po dostopnih pogojih živi kar 2,3 milijarde ljudi po vsem svetu
Prihodnost ne prinaša le svežih tehničnih izzivov, ampak odpira tudi številna nova moralna vprašanja. V Frekvenci X se zato sprašujemo, kaj nam v resnici omogoča internetni dostop in kako bi lahko do spleta dostopali vsi. So res rešitev globalni projekti ali je potrebna tudi napredna državna zakonodaja?
“Povezava s spletom ni namenjena le kratkočasenju, ampak je nujna za uveljavljanje naših pravic.” − dr. Merten Reglitz, filozof
Dr. Merten Reglitz, ki je zaposlen na oddelku za filozofijo univerze v Birminghamu, se ukvarja z etiko in človekovimi pravicami. Je eden prvih filozofov, ki so ugriznili v kislo digitalno jabolko pravice do internetnega dostopa, in pravi, da je ta nujen za uveljavljanje naših preostalih pravic in aktivno delovanje v družbi.
“Po petih, šestih tednih šolanja na daljavo se je celotna družba ozavestila, da mogoče otrok ne sodeluje zato, ker nima računalnika, ker nima dostopa do interneta.” − mag. Jožica Frigelj, profesorica razrednega pouka
Pandemija koronavirusne bolezni nas je opomnila na pomembnost internetnega dostopa. V tednih razdruževanja je namreč ta povezava postala glavna vez s prijatelji, delovnimi mesti in učilnicami. Za večino samoumevna orodja pa niso vsem na voljo v enaki meri, pravi profesorica razrednega pouka in aktivna članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, magistrica Jožica Frigelj.
Spletni umetnik Igor Štromajer razmisleku dodaja še vidik svobode, ki se ponekod na komercialnih omrežjih zelo omejuje. Rešitev vidi v več vzporednih alternativnih internetih.
“Če si predstavljam prihodnost, upam, da bo obstajalo več paralelnih internetov.” − Igor Štromajer, spletni umetnik
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Globalni satelitski projekti ali napredna povezovalna zakonodaja? V Frekvenci X se sprašujemo, kako bi lahko do interneta dostopali vsi in kakšne koristi bi to prineslo našim družbam
Pogosto se zdi, kot da je vsepovsod. V resnici pa brez interneta po dostopnih pogojih živi kar 2,3 milijarde ljudi po vsem svetu
Prihodnost ne prinaša le svežih tehničnih izzivov, ampak odpira tudi številna nova moralna vprašanja. V Frekvenci X se zato sprašujemo, kaj nam v resnici omogoča internetni dostop in kako bi lahko do spleta dostopali vsi. So res rešitev globalni projekti ali je potrebna tudi napredna državna zakonodaja?
“Povezava s spletom ni namenjena le kratkočasenju, ampak je nujna za uveljavljanje naših pravic.” − dr. Merten Reglitz, filozof
Dr. Merten Reglitz, ki je zaposlen na oddelku za filozofijo univerze v Birminghamu, se ukvarja z etiko in človekovimi pravicami. Je eden prvih filozofov, ki so ugriznili v kislo digitalno jabolko pravice do internetnega dostopa, in pravi, da je ta nujen za uveljavljanje naših preostalih pravic in aktivno delovanje v družbi.
“Po petih, šestih tednih šolanja na daljavo se je celotna družba ozavestila, da mogoče otrok ne sodeluje zato, ker nima računalnika, ker nima dostopa do interneta.” − mag. Jožica Frigelj, profesorica razrednega pouka
Pandemija koronavirusne bolezni nas je opomnila na pomembnost internetnega dostopa. V tednih razdruževanja je namreč ta povezava postala glavna vez s prijatelji, delovnimi mesti in učilnicami. Za večino samoumevna orodja pa niso vsem na voljo v enaki meri, pravi profesorica razrednega pouka in aktivna članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, magistrica Jožica Frigelj.
Spletni umetnik Igor Štromajer razmisleku dodaja še vidik svobode, ki se ponekod na komercialnih omrežjih zelo omejuje. Rešitev vidi v več vzporednih alternativnih internetih.
“Če si predstavljam prihodnost, upam, da bo obstajalo več paralelnih internetov.” − Igor Štromajer, spletni umetnik
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
Neveljaven email naslov