Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.
O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi
V drugi epizodi spoznavamo ozadja, potek, simptome in znanstvena dognanja bolezni covid 19. Kaj vse so strokovnjaki že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih? Kako to, da na južni polobli, natančneje v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj, po dolgem času ne poročajo o skoraj nobenem primeru gripe?
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covida 19 pa je umrlo že več 900.000 obolelih. Strokovnjaki odkrivajo pomembnost genetike posameznikov na potek bolezni, popolna neznanka je imunost, ki jo človeško telo ustvari po preboleli bolezni. Virus se je hitro adaptiral na človeka.
"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni." – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
Kot še pove infektologinja dr. Mateja Logar, akutna bolezen v približno 80 odstotkih poteka tako, da jo lahko prebolimo v domačem okolju. V prvih dneh imajo bolniki veliko težav in se čutijo zelo bolne. Dvajset odstotkov obolelih je takšnih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico. Nekaj jih potrebuje dodatno zdravljenje s kisikom, 5–10 odstotkov pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zelo pomemben dejavnik je tudi prisotnost virusa v populaciji.
"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi." – dr. Mateja Logar
"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus," razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta."
V zadnjem delu oddaje pogledamo še na južno poloblo, kjer lahko upad števila respiratornih okužb pripišemo poostrenim ukrepom, ki so jih države sprejele pretekle mesece. Ima stanje na jugu tudi kakšno napovedno vrednost to zimo za nas na severu?
"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2." – mag. Katarina Prosenc Trilar
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.
O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi
V drugi epizodi spoznavamo ozadja, potek, simptome in znanstvena dognanja bolezni covid 19. Kaj vse so strokovnjaki že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih? Kako to, da na južni polobli, natančneje v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj, po dolgem času ne poročajo o skoraj nobenem primeru gripe?
Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covida 19 pa je umrlo že več 900.000 obolelih. Strokovnjaki odkrivajo pomembnost genetike posameznikov na potek bolezni, popolna neznanka je imunost, ki jo človeško telo ustvari po preboleli bolezni. Virus se je hitro adaptiral na človeka.
"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni." – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja
Kot še pove infektologinja dr. Mateja Logar, akutna bolezen v približno 80 odstotkih poteka tako, da jo lahko prebolimo v domačem okolju. V prvih dneh imajo bolniki veliko težav in se čutijo zelo bolne. Dvajset odstotkov obolelih je takšnih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico. Nekaj jih potrebuje dodatno zdravljenje s kisikom, 5–10 odstotkov pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zelo pomemben dejavnik je tudi prisotnost virusa v populaciji.
"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi." – dr. Mateja Logar
"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus," razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta."
V zadnjem delu oddaje pogledamo še na južno poloblo, kjer lahko upad števila respiratornih okužb pripišemo poostrenim ukrepom, ki so jih države sprejele pretekle mesece. Ima stanje na jugu tudi kakšno napovedno vrednost to zimo za nas na severu?
"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2." – mag. Katarina Prosenc Trilar
Leto 2014 je mednarodno leto kristalografije. Sogovorniki: profesor Gautam Desiraju, nobelov nagrajenec Dan Schechtman in dr. Ivan Leban.
Voyager 1 in 2 sta najbolj znani vesoljski sondi, ki na Zemljo pošiljata številne zanimive podatke. Švicarski fizik in skladatelj Domenico Vicinanza je s pomočjo posebne tehnologije podatke iz vesolja uglasbil in ustvaril zanimiv vesoljski duet.
Ključne besede današnje Frekvence X, ki nas vsak četrtek popelje med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, so računalniška kemija, mikrovalovno sevanje in rak.
Dr. Ben Goldacre je prodoren britanski zdravnik in epidemiolog ter avtor knjige Slaba znanost. V Frekvenci X se z njim pogovarjamo o cepivih, ki so dokazano izkoreninila marsikatero za človeka pogubno bolezen. Goldacre nasprotuje kakršni koli prisili zdravljenja, tudi obveznemu cepljenju, opozarja pa na škodo, ki jo z neutemeljenim strašenjem povzročajo nasprotniki cepljenja. Po njegovem mnenju je žalostno, da se starši ne odločajo za cepljenje, saj s tem ogrožajo svoje in otroke drugih staršev.
Pred pol stoletja smo že vedeli, da je vesolje posuto z galaksijami, to je ogromnimi skupinami zvezd, kot je naša Rimska cesta. Tedaj pa so odkrili novo vrsto teles, najsvetlejše med njimi so imenovali kvazarji. V njihovem središču ždi črna luknja z ogromno maso, območje pa je videti zelo svetlo, ker vidimo divje sevanje okoliškega plina, ki pada vanjo. Razvoj teh raziskav je ves čas spremljal gost tokratne Frekvence X, profesor Jack Sulentic, ki je vodilni raziskovalec aktivnih jeder galaksij na svetu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Gostili smo profesorja dr. Petra Jennija, dolgoletnega vodjo, pravzaprav kar “očeta” eksperimenta Atlas. V njem sodelujejo tudi slovenski znanstveniki. Skupina je posebej omenjena tudi v obrazložitvi lanske Nobelove nagrade za fiziko. Jenni je pomembno povezan s slovenskimi fiziki, saj jih je prav on povabil k sodelovanju v Atlasu.
Vam črka A deluje rdeče, vam na klavirju zaigrani ton C odzvanja modro, ima neka hrana bodičast okus? Tokrat potujemo po človeških možganih in iščemo, kje se skriva vzrok za sinestezijo oziroma mešanje čutnih zaznav. Pojav je največ pozornosti požel v glasbi, slikarstvu in literaturi, kjer naj bi sinestezija kreativno napajala kar nekaj velikanov umetnosti, mi pa smo se sinesteziji posvetili z nevrološkega vidika, skupaj z dr. Devinom Terhunom z oxfordske univerze in raziskovalcem Duncanom Carmichaelom z edinburške univerze.
V poklon 85-letnici Radia na Slovenskem smo v začetku decembra signal radijske kukavice s pomočjo radioamaterjev poslali na najdaljši polet, kar jih je doslej preletela na poti proti poslušalcem. Zaplavala je na radijski valovih, se odbila od Lune in se nekoliko oskubljena vrnila na Zemljo. Vesoljsko pustolovščino radijske kukavice nam bo v oddaji Frekvenca X pojasnil inž. Sine Mermal z Oddajnikov in zvez, med radioamaterji znan po klicnem znaku S53RM.
Na slovenskem znanstvenem nebu je močno poblisknila Nobelova nagrada za fiziko, s katero so posredno povezani tudi naši znanstveniki. Znanstveno leto 2013 analiziramo v intervjuju z dr. Markom Mikužem, vodjo slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS v Cernu.
Glive so organizmi, ki nimajo pretiranega slovesa, čeprav gobe radi jemo skorajda vsi. Nekateri znanstveniki pa menijo, da lahko glive rešijo svet, iz njih bi morda lahko pridobivali celo gorivo in zdravila. Pogovarjamo se z ugledno mikologinjo, prof. Lynne Boddy iz Walesa.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Vračamo se v leto 1957. Osem nadarjenih mladih znanstvenikov se je tedaj na tajnem sestanku v San Franciscu odreklo dobro plačanim delovnim mestom v upanju, da bodo pridobili svobodo in dejansko delali tisto, v kar verjamejo. Ta prvi veliki “spin-off”, kot danes pravimo novoustanovljenemu podjetju, s katerim se posameznik ali skupina odcepi od matičnega podjetja in poskuša najti lastno pot razvoja, je postal temelj podjetniške kulture, ki v Silicijevi dolini vlada še danes. O logiki, ki prežema to dolino, smo se pogovarjali s slovenskim profesorjem na tamkajšnji univerzi Stanford dr. Juretom Leskovcem.
Strela je eden najbolj osupljivih in najbolj vsakdanjih naravnih pojavov, hkrati pa tudi eden najskrivnostnejših in najbolj strah zbujajočih. Po nebu potuje s tretjino svetlobne hitrosti, dosega temperaturo sončevega površja in ima 10.000-krat več energije kot povprečno gospodinjsko omrežje.
Zdi se, da Sonce sije enakomerno in da se ne dogaja nič dramatičnega. Natančnejši pogled pa razkrije temnejše pege in izbruhe snovi neverjetnih razsežnosti. Prav v teh mesecih je Sonce najbolj aktivno, tokratni vrh 11 – letnega cikla pa je zelo skromen in kaže, da bo najmanj izrazit med vsemi v zadnjem stoletju. Kaj se dogaja, od kod energija za to razburkanost, kaj poganja valove aktivnosti in zakaj njihova moč ni vedno enaka? Odgovore smo tokrat iskali v japonski Tokojami, v kateri se na znanstveni konferenci o raziskavah Sonca mudi prof. Petr Heinzel, direktor Astronomskega inštituta češke akademije znanosti in vodja skupine za raziskovanje Sonca.
Zgodovina pozna kar nekaj briljantnih umov, ki so šokirali z neverjetnimi sposobnostmi računanja. Nekateri imajo izjemen spomin ali umetniški talent, ki mu ni para. Strokovnjaki so ljudem z briljantnim umom dali tudi ime: to so Savanti. Gost oddaje profesor dr. Darold Treffert razlaga, da gre za neke vrsto srečno poškodbo možganov, ki namiguje, da človek vendarle ne izrablja celotnega umskega potenciala.
Z razmahom svetovne trgovine in različnih oblik transporta je prenašanje rastlinskih in živalskih vrst med državami in kontinenti danes hitrejše in bolj množično kot kadarkoli prej v naši zgodovini. Številne tujerodne vrste so ljudem koristne, druge – tem pravimo invazivne – pa povzročajo veliko gospodarsko škodo in uničujejo biotsko raznovrstnost. V Evropi naj bi bilo tako že več kot 12 tisoč tujerodnih vrst. O vse očitnejših pasteh preseljevanja vrst smo se v tokratni Frekvenci X na Valu 202 pogovarjali s profesorjem na ljubljanski biotehniški fakulteti in predsednikom Botaničnega društva Slovenije dr. Nejcem Joganom.
Pred kakšnimi 15. leti so svetovni mediji poročali o prvih odkritjih planetov okoli drugih zvezd in danes smo vse bliže razumevanju, da naš dom v vesolju ni izjema. Prvič v zgodovini imamo priložnost, da preučujemo planete, ki so tako podobni Zemlji, da bi na njih lahko bilo celo inteligentno življenje. Med pionirje lovcev na Zemljine dvojčke se nedvomno uvršča Geoffrey Marcy, profesor astronomije s kalifornijske univerze Berkeley. Odkril je 70 od prvih sto planetov okoli drugih zvezd. Danes poznamo že tisoč takih eksoplanetov. Tako je naša družina osmih planetov, vključno z našo Zemljo, videti dokaj majhna. Področje odkrivanja planetov okoli drugih zvezd je vedno znova med pomembnimi znanstvenimi novicami. Tako ni le zaradi števila odkritih planetov, ampak zaradi nedavnih prelomnih odkritij. Profesor Geoffrey Marcy je vodilni znanstvenik na področju iskanja planetov okoli drugih zvezd. Mnogi tudi pričakujejo, da bo tudi eden prihodnjih dobitnikov Nobelove nagrade za področje fizike.
Razkrivamo, zakaj fizike ob odkritju božjega delca muči tudi resen glavobol. Pogovorjamo se s prof. Alessandrom Strumio.
Množična družbena gibanja nikoli ne nastanejo tako, da bi večina hkrati ugotovila nujo po spremembah in nato to tudi storila, temveč se vstaje ponavadi začnejo zaradi konkretnega dogodka, ki ljudem požene adrenalin po žilah. O tem, kaj so človeške množice in kako se obnašajo, ter tudi o tem, da zanje ne velja osnovna matematična postavka 1+1=2. Gost tokratne oddaje bo nizozemski socialni psiholog in teoretik množic Hans van de Sande.
Neveljaven email naslov