Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covid-19 pa je umrlo že več 900 000 obolelih. Kaj vse so strokovnjaki v tem času že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih, raziskujemo ta četrtekna Valu 202 v oddaji Frekvenca X. Pogledali pa bomo tudi na južno poloblo, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj. Presenetljivo: Avstralija in Nova Zelandija prvič po dolgem času skoraj ne poročata o primerih gripe.

O strokovnem znanju, ki ga o virusu že imamo, in o tem, zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih. Pogledamo tudi na južno poloblo, kjer skoraj ne poročajo o gripi

V drugi epizodi spoznavamo ozadja, potek, simptome in znanstvena dognanja bolezni covid 19. Kaj vse so strokovnjaki že razvozlali o virusu in zakaj je še vedno veliko vprašanj zlasti v zvezi z dolgotrajnim okrevanjem pri številnih bolnikih? Kako to, da na južni polobli, natančneje v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer ravnokar končujejo zimsko sezono prehladnih obolenj, po dolgem času ne poročajo o skoraj nobenem primeru gripe?

Mineva 200 dni, odkar je novi koronavirus dobil svoje uradno ime, z njim pa smo tedaj poimenovali tudi bolezen, ki jo povzroča. Z virusom Sars-CoV-2 se je doslej okužilo več kot 28 milijonov ljudi po svetu, zaradi posledic bolezni covida 19 pa je umrlo že več 900.000 obolelih. Strokovnjaki odkrivajo pomembnost genetike posameznikov na potek bolezni, popolna neznanka je imunost, ki jo človeško telo ustvari po preboleli bolezni. Virus se je hitro adaptiral na človeka.

"Virus na začetku napade zgornja, nato spodnja dihala. Veliko je opisov o nastanku motenj srčnega ritma, pri prebolevanju v težji obliki virus prizadene ledvice. Približno tretjina ljudi ima po treh ali štirih mesecih lahko še vedno enega ali dva simptoma bolezni, kot so slabša kondicija, utrujenost, različni glavoboli, izpadanje las, otekanje in bolečine v sklepih. Nakazuje se avtoimunski potencial koronavirusne bolezni." – dr. Mateja Logar, Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja

Kot še pove infektologinja dr. Mateja Logar, akutna bolezen v približno 80 odstotkih poteka tako, da jo lahko prebolimo v domačem okolju. V prvih dneh imajo bolniki veliko težav in se čutijo zelo bolne. Dvajset odstotkov obolelih je takšnih, ki potrebujejo sprejem v bolnišnico. Nekaj jih potrebuje dodatno zdravljenje s kisikom, 5–10 odstotkov pa potrebuje zdravljenje v intenzivni enoti. Zelo pomemben dejavnik je tudi prisotnost virusa v populaciji. 

"Še vedno velja, da 80 odstotkov obolelih okuži enega ali maksimalno dva posameznika. Podatki so zelo različni in čisto uniformnega odgovora ni. Najnovejši podatek je, da en okužen človek prenese virus na dva ali tri druge ljudi." – dr. Mateja Logar

"VIdez virusa pozna vsak otrok, a če ga opišemo, je to kroglast, sferičen virus," razloži mag. Katarina Prosenc Trilar z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. 

"Ko virus najde ustrezno celico človeškega telesa, na njej najprej poišče ustrezne beljakovine. S svojimi beljakovinami, ki jih ima na konicah, se z njo poveže, lahko bi rekli, da se prisesa na celico. Ko pride do te povezave, se beljakovine ovojnice virusa zlijejo s človeško celico. Ob vstopu si virus tako podredi delovanje gostiteljske celice, razbesni se citokinska nevihta."

V zadnjem delu oddaje pogledamo še na južno poloblo, kjer lahko upad števila respiratornih okužb pripišemo poostrenim ukrepom, ki so jih države sprejele pretekle mesece. Ima stanje na jugu tudi kakšno napovedno vrednost to zimo za nas na severu?

"To težje ocenim zaradi tega, ker zdaj, ko v novembru prihaja naša sezona povečanega obolenja dihal zaradi gripe in drugih respiratornih virusov, nimamo več tako imenovanega 'lockdowna'. Šole delujejo, službe delujejo, življenje poteka približno normalno. Ti dejavniki bodo vplivali na kroženje virusov, a ne v taki meri, kot na južni polobli, kjer so gripo zajezili skupaj s Sars-CoV-2." – mag. Katarina Prosenc Trilar