Bila so 60. leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v zgolj nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Hipoma so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki.

V oddaji predstavljamo zgodbo prim. Zore Janžekovič, ki velja za najvplivnejše ime iz slovenske medicine v svetu, ob čemer jo doma poznajo le maloštevilni.

Bila so šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je ena redkih kirurginj Zora Janžekovič v mariborski bolnišnici zanetila svetovno revolucijo na področju opeklinske kirurgije. V težnji, da svojim pacientom kar se da pomaga, je iznašla povsem novo metodo zdravljenja globokih opeklinskih ran, ki jo je v samo nekaj letih kljub nejeveri nekaterih prevzel ves svet. Takoj so jo povzeli tako rekoč vsi učbeniki, iz katerih so svoje znanje črpale prihodnje generacije opeklinskih kirurgov, sama pa se je zavihtela na lestvico 25 najvplivnejših zdravnikov 20. stoletja in 50 najvplivnejših zdravnikov vseh časov. A vendarle jo v Sloveniji poznajo le redki, čeprav prav zaradi nje po svetu podeljujejo tudi posebno cehovsko priznanje na področju opeklinske kirurgije, ki ga je sama prejela kot prva.

"Pred drugo svetovno vojno je bilo za ženske v znanosti in medicini težko. Bilo jih je malo, morale so biti zelo prepričane o tem, kar so počele. Pomagalo je, če so imele kritje moške figure z vplivom. Pri njej je trajalo kar nekaj časa. Po vojni je dobila specializacijo na področju plastične kirurgije. To je bilo težko delo, ukvarjati se je bilo treba z veliko opeklinami, bilo jih je bistveno več kot danes, hkrati pa niso poznali metod, kako zdraviti. Ko je prevzela vodenje oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKC Maribor, je bila postavljena pred dejstvo, da mora nekaj narediti, ker so ljudje blazno trpeli." – dr. Sašo Dolenc

SOGOVORNIKI:

• dr. Sašo Dolenc, filozof, ki se ukvarja z zgodovino znanosti
• prim. Karel Šparaš dr. med., nekdanji predstojnik oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo 
• Vlasta Kovič
• Ursula Pipenbaher, kustosinja na gradu Slovenska Bistrica, Zavod za kulturo Slovenska Bistrica 

V oddaji ste lahko slišali odlomke iz knjige Kako je bilo Zore Janžekovič, ki je izšla decembra 2009.