Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?
Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.
"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost." – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani
Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.
"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje." – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:
"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda." – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat." – študentka kompozicije Anja Lobnik
"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini." – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega." – tubist Goran Krmac
Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V času, ko bi se morali predvsem bolj in bolje poslušati, znanstveno uho Vala 202 usmerjamo k posluhu. V Frekvenci X bomo danes raziskovali razvoj posluha pri ljudeh in značilnosti absolutnega posluha. Le eden na 10 000 ima absolutni posluh, mi smo našli kar štiri.
Kako se razvija posluh pri ljudeh in kakšne so značilnosti absolutnega posluha?
Glasbeni posluh je pojem, ki ga površno poznamo vsi. Strokovnjaki pa ga delijo naprej na melodičnega in ritmičnega, ki ju lahko nagradimo v posluh višjega reda. Ta nam omogoča prepoznavo kompleksnejših glasbenih zvez, kot so akordi in harmonije.
"V 19. stoletju so verjeli, da je posluh podedovan. Danes pa številni v njem vidijo pridobljeno sposobnost, ki smo je sposobni vsi. Nedavne nevrološke študije so pokazale, da imamo vsi prirojen občutek za glasbo, za njegov razvoj pa sta potrebna spodbudno okolje in lastna aktivnost." – dr. Katarina Zadnik z oddelka za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo v Ljubljani
Prav posebna oblika posluha pa pri enemu na 10.000 ljudi omogoča natančno pomnjenje in priklic točno določenega tona.
"Absolutni posluh je kapaciteta, s katero naj bi se rodili vsi. Razvoj našega slušnega aparata v največji možni meri pa je odvisen od okolja že v prenatalnem obdobju. Sicer nikoli ni prepozno, a poznamo določena kritična oz. občutljiva obdobja in takrat so naši možgani najbolj dojemljivi. Pri posluhu je tako zelo pomembno predšolsko obdobje." – dr. Katarina Habe, psihologinja na Akademiji za glasbo v Ljubljani
Azijske države, v katerih uporabljajo t. i. tonske jezike, je število ljudi s posluhom in absolutnim posluhom precej višje, saj so tam takšne sposobnosti pomembnejše za vsakodnevno komuniciranje. Očitno pa je v tem spodbudna tudi slovenščina, saj so tokratno Frekvenco X obiskali kar štirje glasbeniki z absolutnim posluhom:
"Na klavirju mi je kristalno jasno, kateri ton zaigraš, znotraj strukture pa tudi slišim sestavo tonskega grozda." – pevka, pianistka in skladateljica Neisha
"Odraščala sem v zdravniški družini. Nižjo glasbeno šolo ima končano le mama, a je harmoniko v mojem otroštvu zaigrala le enkrat ali dvakrat." – študentka kompozicije Anja Lobnik
"Še preden sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem igral na domači pianino in te frekvence so se mi vtisnile v spomin. Ko sem začel hoditi v glasbeno šolo, sem spoznal glasbeno abecedo in sem jo le povezal s tistimi otroškimi spomini." – džezovski pianist, skladatelj in mentor Anže Vrabec
"Moja družina je bila čisto navadna delavska družina. Z glasbo sem imel stik prek plošč in radia, so me pa starši že zgodaj napotili v glasbeno šolo. Mojo sposobnost je odkrila učiteljica klavirja, a se mi to takrat ni zdelo nič posebnega." – tubist Goran Krmac
Čeprav je glasba več kot le skupek popolnih intonacij, vas vabimo k preizkusu svojih sposobnosti. V sklopu oddelka za psihologijo na harvardski univerzi deluje The music lab. Z njihovimi razvedrilnimi in precej popularnimi spletnimi testi lahko najdete svoj glasbeni stil, preverite svojo razgledanost in seveda preizkusite svoj glasbeni posluh.
V tednih, ko se približujemo referendumu o novem bloku jedrske elektrarne, se v Frekvenci X sprašujemo, kako deluje jedrska elektrarna, kako s cepitvijo atomov nastaja električna energija. Obiskali smo jedrsko elektrarno v Krškem, pri tem spremljali delo v nadzorni sobi, poizvedovali, kako skladiščijo visokoradioaktivne odpadke, in preverili, kako dobro je elektrarna pripravljena na morebitne hude naravne in druge nesreče.
Razvoj umetnih nevronskih mrež, kar je strojno učenje pripeljalo do neslutenih razsežnosti, molekule, ki imajo posebno vlogo pri uravnavanju delovanja genov in dosežki na področju raziskovanja proteinov. Znanstveniki v ozadju teh odkritij so letošnji prejemniki Nobelovih nagrad in v ospredje jih postavljamo tudi v tokratni Frekvenci X. Čemu so s svojimi odkritji tlakovali pot, kako so vplivali na razvoj znanosti in kakšna je njihova raziskovalna pot.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Je biblična zgodba o Noetovi barki znanstveno sploh mogoča? Zakaj vrsti grozi izumrtje, če se ohrani le nekaj njenih predstavnikov? V zadnji epizodi Xkurzije na Valu 202 se podajamo v svet molekularne ekologije z raziskovalci Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, ki skušajo s pomočjo genetike razumeti, kako hitre spremembe v okolju vplivajo na ogroženost posameznih vrst živih bitij. Pri tem stavijo tudi na pomoč javnosti in bioinformatike. Predstavili so nam, kako na terenu zbirajo vzorce genetskega materiala, kako tega potem pripravijo in preučujejo v laboratoriju in kakšna je nadaljnja računalniška obdelava. Sogovorniki so člani skupine za molekularno ekologijo prof. dr. Elena Bužan, Aja Bončina, Urša Gerič in Luka Dunis.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Xkurzija gre tokrat v laboratorij na prostem. Za geografe je namreč laboratorij kar cel svet in Jan Grilc se je z dr. Blažem Repetom odpravil na geografski izlet po Ljubljani. Opremo sta naložila kar na kolo in preučevala sestavo kamnin, vzorčila prst in odkrivala invazivne rastline. Kaj vse skrivajo ljubljanska tla? Kako je človek vplival na podobo naravnega parka in kako upravljati s tlemi v gosto poseljenem mestu?
Kaj skupnega imajo brbotanje, vonj po žveplu in železu ter zvok tekoče vode? V Xkurziji potujemo severovzhodno, natančneje med mineralne vrelce in mofete, posebne strukture naravnega izvira čistega in hladnega ogljikovega dioksida. V Ščavniški dolini v bližini Gornje Radgone obiščemo Ivanjševsko, Lokavško in Poličko slatino, s sabo vzamemo veliko glasnih in malo tišjih pripomočkov, ne pozabimo niti na milne mehurčke, ki nam pomagajo pri posebnem preizkusu.
Dobrodošli globoko v notranjosti človeškega telesa. V Xkurziji se namreč odpravljamo vse do naših mišic, kjer opazujemo njihovo električno aktivnost, natančneje aktivnost 639 skeletnih mišic, ekskluzivno pa prisluhnemo tudi zvoku ob njihovem krčenju.
Kolikokrat ste o kom, ki je delaven, slišali reči: “Priden je kot čebela,” nikoli pa niste slišali: “Marljiv je kot čmrlj?” Tako je morda zato, ker v ljudskem izročilu velja, da so čmrlji leni in počasni, čebele pa hitre in delavne. A kot lahko spoznamo na tokratni XKurziji, so čmrlji nenadomestljivi in še kako pomembni opraševalci. Ali ste vedeli, da so veliko hitrejši in spretnejši kot medonosna čebela? Da so sposobni opraševati tudi v vetru, dežju in mrazu in da je danes evropska trgovina s čmrlji vredna 50 milijonov evrov? Če smo vzbudili vašo radovednost, vabljeni z nami na obisk laboratorija za čmrlje na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani. Naš sogovornik je poznavalec in ljubitelj čmrljev dr. Danilo Bevk.
Obiskali smo stalne prebivalce številnih cerkva po državi – netopirje. V zadnjih 20 letih so biologi pregledali več kot 1700 stavb kulturne dediščine in netopirje našli v štirih petinah vseh stavb, najpogosteje prav v cerkvah.
Je slovenski šport v primeri s športom drugih olimpijskih narodov res nekaj izjemnega? Kaj o tem pravijo številke? V Frekvenci X se nam bo pridružil Slavko Jerič, ki že vrsto let kot športni statistik spremlja številke v športu, nedavno pa je izdal tudi knjigo Statistika za začetnike, ob pomoči katere se lahko čisto vsi prelevimo v (športne) statistike. V pogovoru z njim bomo osvetlili, kaj je prav, kaj narobe glede najpogostejših primerjav držav na olimpijskih igrah, kaj vpliva na primat nekaterih narodov v nekaterih disciplinah in koliko medalj se Sloveniji nasmiha letos.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi sindrom prevaranta, človeško napako in učinkoviti altruizem.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X raziskovali tudi nevarne odmerke nenevarnih snovi, obiskali smo čisto pravo gradbišče na drugem tiru pri Postojni, se pozanimali o znanosti gradnje predorov, odpravili smo se po sledeh meteoritov, ki so padli na naša tla, dotaknili smo se celo Lune, na koncu pa se podučili o pasteh skrajno predelane hrane.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos smo v Frekvenci X razmišljali o mestih prihodnostih, o besedah trajnostno, zeleno, pa tudi o strojnem učenju in marsikateri nagradi v znanosti. Pozabili pa nismo niti na merjenje možganske aktivnosti.
Na predolimpijske počitniške četrtke opozarjamo na izplen znanstvenega leta na Valu. Letos je Frekvenca X sledila marsičemu in potikali smo se na vseh mogočih raziskovalnih misijah – od mušic, Cerna, oceanov, do liliputancev in velikanov.
Turbulence so nekaj najobičajnejšega, s čimer se letala srečujejo vsak dan. Kljub temu se ob tresljaju številni prestrašijo, ker so prepričani, da je nekaj narobe pri letu. Vsako leto se letala srečajo z 68 tisoč zmernimi do hudimi turbulencami, nekatere so tako močne, da lahko povzročijo poškodbe letala, v njem pa se poškodujejo tudi potniki. Nazadnje smo o intenzivni turbulenci slišali maja, na letu London-Singapur je bilo več kot sto poškodovanih, en potnik je umrl. Ob tem se pri Frekvenci X sprašujemo, ali nas lahko turbulenca preseneti, kakšne vrste turbulenc obstajajo, kako turbulentno je območje Slovenije in ali bo zaradi podnebnih sprememb zmernih ali hujših turbulenc vse več?
Bolgarija je članica Evropske unije, ki vlaga v nekatere zanimive znanstveno-raziskovalne projekte. Od leta 1988 imajo na otoku Livingstone celo svojo antartktično postajo, kjer v sklopu različnih mednarodnih odprav potekajo raziskave s področja geologije, glaciologije, oceanografije, biologije, topografije … V aktualni ekspediciji so med drugim raziskovali vpliv podnebnih sprememb na ledenike in prisotnost mikroplastike na Antarktiki.
Ste se kdaj vprašali, kako nastane plastenka? Mnogo ljudi je ne povezuje z nafto in tem, da pred svojim nastankom v obliki surovin, ki jih pridobijo iz črnega zlata, dobesedno obkroži pol sveta. Pri vsem tem je največji paradoks, da plastenka svojemu namenu služi smešno malo časa, večji del svojega življenjskega cikla pa nato preždi kot odpadek. A ne glede na to, v kateri smetnjak ali zabojnik jo odvržemo, bi morali predvsem razmišljati o tem, kako zmanjšati njihovo proizvodnjo, kako se ne utopiti v plastenkah. V Frekvenci X sledimo plastenki – od nafte do odpadka.
Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.
V soboto, 18. maja zvečer, so na nebu nad Portugalsko in Španijo opazili svetlo kroglo. Dogodek je posnela Evropska vesoljska agencija s svojimi kamerami v Cáceresu v Španiji. Potrdili so, da je šlo za kos kometa, ki je verjetno zgorel nad Atlantikom na višini okoli 60 kilometrov. Še vedno pa preučujejo njegovo velikost in pot, da bi ocenili ali obstaja možnost, da je kakšen del dosegel površje Zemlje in postal meteorit. Košček vesolja, ki pristane na Zemljinem površju, ki ga hudomušno lahko opišemo kot najcenejšo dostavo iz vesolja, s seboj med drugim prinašajo kopico informacij o zgodnjem nastajanju osončja. Podajamo se na vesoljsko detektivko magnetnih ostankov vesolja z izjemno gostoto, občudujemo zbirko meteoritov, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Zakaj največ meteoritov najdejo na Antarktiki? Kako se lahko iskanja meteoritov lotite s pometanjem? Za tiste, ki vas je ob poslušanju morda prijela iskalna mrzlica, pa še ena spodbudna informacija: v primeru, da najdete meteorit, ga lahko, če zagotovite ustrezne pogoje za hrambo, obdržite.
Neveljaven email naslov