Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi. Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani

Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče

Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.

Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. "Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita," opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.

"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme." - dr. Oskar Sterle

Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. "Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči," pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor." - dr. Hubert Potočnik