Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi.
Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče
Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.
Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. "Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita," opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme." - dr. Oskar Sterle
Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. "Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči," pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor." - dr. Hubert Potočnik
689 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Ko se vprašamo: Kje smo in kam gremo?, je pri večini najpogostejša rešitev - gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju mnogih tehnologij, mnoge raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče. V Frekvenci X razmišljamo o tem, kakšna tehnologija poganja sisteme, ki jim brez razmisleka pustimo, da nas vsakodnevno vodijo po svetu, kako je v osnovi vojaška tehnologija dobila tako širok nabor civilnih rab in kakšno znanje o navadah živali in delovanju ekosistemov smo pridobili z njihovo pomočjo. Spoznamo tudi, kako so globalni satelitski navigacijski sistemi popisali izjemno živalsko avanturo z volkom v glavni vlogi.
Gosta: dr. Oskar Sterle, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
dr. Hubert Potočnik, Katedra za ekologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani
Kakšna tehnologija poganja sisteme, ki nas vsakodnevno vodijo po svetu, in katere znanstvene raziskave bi bile brez nje nemogoče
Ko se vprašamo, kje smo in kam gremo, je pri večini najpogostejša rešitev gumb za lokacijo na pametnem telefonu. Na globalne navigacijske satelitske sisteme se pogosto popolnoma zanašamo, da nas bodo pripeljali do prave lokacije na centimeter natančno. Hkrati ti sistemi delujejo v ozadju številnih tehnologij, številne raziskave v znanosti pa bi bile brez njih popolnoma nemogoče.
Pazljivi moramo biti pri poimenovanju globalnih navigacijskih satelitskih sistemov. Običajno posplošimo in rečemo GPS, a to je le eden izmed njih. Obstajajo ameriški GPS, ruski Glonass, evropski Galileo in kitajski Beidou. Med seboj se sistemi v nekaterih točkah razlikujejo, a temelji delovanja so povsod enaki. "Za določanje natančne lokacije potrebujemo povezavo z vsaj štirimi sateliti. Sateliti konstantno oddajajo signal, glede na čas potovanja signala do sprejemnika izračunamo razdaljo do vsakega satelita," opisuje dr. Oskar Sterle s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo.
"Ker bodo signali vse močnejši, bomo sisteme lahko uporabili tudi za navigacijo znotraj stavb. Vse več stvari bo temeljilo na GNSS podatkih, tudi 5G tehnologija bo za natančno določanje časa izrabljala te sisteme." - dr. Oskar Sterle
Globalni navigacijski satelitski sistemi so torej na nek način posledica dela različnih ved, tudi pri raziskovanju jih uporabljajo zelo različne vede. Nekatere raziskave brez teh sistemov sploh ne bi bile mogoče. Tak primer so raziskave, ki jih izvajajo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer spremljajo gibanje različnih živali s pomočjo satelitskega določanja lokacije. "Najmanjši sprejemniki so danes manjši od evrskega kovanca. V nekaterih primerih lahko opremimo celo nevretenčarje, kot so veliki hrošči," pravi dr. Hubert Potočnik, raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti.
"Vsi podatki, ki jih dobimo s spremljanjem gibanja živali, nam nudijo še številne druge informacije. Kako se obnašajo glede na bližino naselij, kako se obnašajo v socialnih interakcijah ... To lahko uporabimo pri načrtovanju posegov v prostor." - dr. Hubert Potočnik
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Neveljaven email naslov