Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Čudežni svet znanstvene nomenklature

05.11.2020

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

Kaj je torej v znanstvenem imenu? Odgovor je sila preprost. Dokler so upoštevana vsa pravila, je lahko ime kar koli.

Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

"Po večini imamo opravka z imeni vrst, ki je vedno sestavljeno iz dveh besed. Prva, ki se mora dosledno pisati z veliko začetnico, je ime rodu. Ta se znotraj vsebinskega področja ne sme ponoviti, je enoznačna. Druga beseda pa je vrstni pridevek, ki pa se lahko ponovi, ampak v kombinaciji z rodovnim imenom."

Tako botanik dr. Nejc Jogan, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani študentom v okviru predavanj iz sistematske botanike predstavlja botanično nomenklaturo. Zoolog akademik dr. Boris Sket, ki je v svoji dolgi raziskovalni karieri poimenoval več kot sto novih živalskih vrst, pa pravi, da je poimenovanje skoraj neomejeno.

"Vse živo je mogoče. Največkrat se uporabi značilnosti, kot je barva ali telesna oblika. Ampak samo s takšnim poimenovanjem ne pridemo daleč, saj je ogromno živali med seboj zelo podobnih. Poimenovanja zato nastajajo tudi po najdišču, najditelju, prijatelju ali izmišljenih slovanskih bogovih."

Odkrivanje nove vrste, sploh pa njeno opisovanje in predstavitev znanstveni struji, je vedno stvar strogih pravil, lahko pa je izbira imena za organizem na drugi strani tudi vir navdiha. Ampak pri ohranjanju stabilnosti sistema znanstvenega poimenovanja vrst še vedno ostaja najpomembnejše načelo prioritete.

"Najstarejše objavljeno ime za določeno vrsto je tisto, ki ostaja veljavno, četudi bi naknadno ugotovili, da je bilo neko ime prezrto. Zanimivo je tudi to, da ko je ime enkrat javno objavljeno, je veljavno tudi, če se zgodi tiskarska napaka. Napaka tako postane legalizirana."

Veliko znanstvenih imen so prispevali tudi slovenski raziskovalci. Med botaniki, povezanimi z našimi kraji, so to na primer Scopoli z veliko vrstami (tudi živalskimi) in enim rodom, pa Rihard Blagaj z blagajevim volčinom Daphne blagayana in Karl Zois s Calendulo zoysii, zoisovo zvočnico.


Frekvenca X

681 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Čudežni svet znanstvene nomenklature

05.11.2020

Dragi Homo sapiensi! Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

Kaj je torej v znanstvenem imenu? Odgovor je sila preprost. Dokler so upoštevana vsa pravila, je lahko ime kar koli.

Potem ko zalijete svoje Ficuse rubiginose in Monstere deliciose, si s skupaj s svojima Canisom familiarisom pri nogah in s Felisom catusom v naročju privoščite novo Frekvenco X. Ta se razgleduje po svetu znanstvene nomenklature živih bitij; in čeprav je ta izključno znanstven, je velikokrat zelo čudežen.

"Po večini imamo opravka z imeni vrst, ki je vedno sestavljeno iz dveh besed. Prva, ki se mora dosledno pisati z veliko začetnico, je ime rodu. Ta se znotraj vsebinskega področja ne sme ponoviti, je enoznačna. Druga beseda pa je vrstni pridevek, ki pa se lahko ponovi, ampak v kombinaciji z rodovnim imenom."

Tako botanik dr. Nejc Jogan, ki na Biotehniški fakulteti v Ljubljani študentom v okviru predavanj iz sistematske botanike predstavlja botanično nomenklaturo. Zoolog akademik dr. Boris Sket, ki je v svoji dolgi raziskovalni karieri poimenoval več kot sto novih živalskih vrst, pa pravi, da je poimenovanje skoraj neomejeno.

"Vse živo je mogoče. Največkrat se uporabi značilnosti, kot je barva ali telesna oblika. Ampak samo s takšnim poimenovanjem ne pridemo daleč, saj je ogromno živali med seboj zelo podobnih. Poimenovanja zato nastajajo tudi po najdišču, najditelju, prijatelju ali izmišljenih slovanskih bogovih."

Odkrivanje nove vrste, sploh pa njeno opisovanje in predstavitev znanstveni struji, je vedno stvar strogih pravil, lahko pa je izbira imena za organizem na drugi strani tudi vir navdiha. Ampak pri ohranjanju stabilnosti sistema znanstvenega poimenovanja vrst še vedno ostaja najpomembnejše načelo prioritete.

"Najstarejše objavljeno ime za določeno vrsto je tisto, ki ostaja veljavno, četudi bi naknadno ugotovili, da je bilo neko ime prezrto. Zanimivo je tudi to, da ko je ime enkrat javno objavljeno, je veljavno tudi, če se zgodi tiskarska napaka. Napaka tako postane legalizirana."

Veliko znanstvenih imen so prispevali tudi slovenski raziskovalci. Med botaniki, povezanimi z našimi kraji, so to na primer Scopoli z veliko vrstami (tudi živalskimi) in enim rodom, pa Rihard Blagaj z blagajevim volčinom Daphne blagayana in Karl Zois s Calendulo zoysii, zoisovo zvočnico.


13.08.2009

Kvantna telepatija ali strašljivo delovanje na daljavo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.08.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Placebo efekt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.07.2009

Vohunski sateliti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.07.2009

Potovanje v Zemljino središče. Gost: dr. Renato Vidrih (Urad za seizmologijo)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.07.2009

Dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.07.2009

Sintezna biologija. Gost dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut Ljubljana)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.07.2009

Bližajoča se 40 obletnica pristanka na Luni - Kdaj in kako se je rodil najveličastnejši vesoljski program Apollo - Neznano nenavadno neobičajno in nova uganka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.06.2009

O gravitaciji. In o Nejcu Jelenu, avtorju Frekvence X.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.06.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.06.2009

Brisanje spominov - fantastika ali znanost? Gost: dr. Anders Sandberg (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.05.2009

Biologija staranja. Gost: dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.05.2009

Prof. dr. Fred Watson, Anglo-avstralski observatorij, Coonabarabran, Avstralija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.05.2009

Kvantna prepletenost: Dr. Nicolas Gisin, Univerza v Ženevi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.05.2009

Astronavtika - Miloš Krmelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.04.2009

Placebo efekt. Prof. dr. Irving Kirsch ( University of Hull )

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.04.2009

Projekt RAVE in opazovanje Saturna

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.04.2009

Genom - Genialni arhitekt vašega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.04.2009

Poljudno o astronavtiki, novostih v programih raziskovanja nenavadnega in skrivnostnega vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.04.2009

Profesorja paleobiologije dr. Martina Brasiera z Univerze Oxford v Veliki Britaniji sprašujemo, kdaj naj bi se po njegovem rodilo življenje na Zemlji in če dopušča možnost, da je prišlo iz vesolja,

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.03.2009

Astronomija: Rok Vidmar, predsednik Slovenske astronomske zveze in dr. Andrej Prša

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 34 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov