Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.
Foto: Bobo
Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.
"Vsekakor je šlo za rušilni potres. Potresi, kot je bil ta v Petrinji, so redki. Svetovno gledano, jih je približno 100 v enem letu. Prvo tresenje v ponedeljek bi težko izkoristili za evakuacijo ljudi, saj šele pozneje ugotovimo, da je to bil predpotresni sunek."
Na prizorišču potresa je tudi naš novinar Gašper Andrinek, ki se z aktualnimi novicami v živo oglaša v program Vala 202.
Pomoč v vsakršni obliki prihaja, ves čas. pic.twitter.com/9vcHsjlEvt
— Gašper Andrinek (@Caspersek) December 30, 2020
Majske Poljane so nedvomno eno izmed hujših prizorišč tega potresa. Skoraj vsaka hiša ima žalostno zgodbo, ujeto pod ruševinami.
"Včeraj je bilo grozno. Ko je začelo tresti in padati, sem hitro stekla ven, na prosto, da sem se rešila. Strašno." - gospa Draga iz vasi Majske Poljane, ki je noč preživela v avtomobilu.
"Problem na tem področju so zelo ozke ceste in razmočen teren, ki je posledica deževja. Zaradi služb in vseh, ki prihajajo pomagati, nastaja precejšnja gneča. Počasi gre, med ljudmi pa se vidi, da solidarnost je prisotna, da bodo s skupnimi močmi uspeli nazaj zgraditi svoje vasi." - Gašper Andrinek
#Petrinja. Gospe se zahvaljujejo za vso pomoč, tudi za ponujeno prenočišče, a ne želijo zapustiti svojega dvorišča. Dom, ki nikoli ne bo več isti, jim pomeni preveč.
"Spimo v avtomobilih, grejemo se s tabornim ognjem in pogovarjamo se." pic.twitter.com/Tyr3DuuUiQ
— Gašper Andrinek (@Caspersek) December 30, 2020
Fotogalerija:
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.
Foto: Bobo
Potresi, kot je bil v Petrinji, so redki. Predpotresne sunke je težko ugotoviti in ravnati preventivno. S prizorišča potresa se za Val 202 oglaša naš novinar Gašper Andrinek
Po rušilnem potresu na Hrvaškem smo za nekaj pojasnil prosili fizika dr. Jurija Bajca s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki se ukvarja tudi s področjem potresov. Kot pravi, takšni rušilni potresi s tolikšno magnitudo letno na svetu niso pogosti, zgodi se jih le kakšnih sto, na našem območju pa je bila z njim v zadnjem stoletju primerljiva le peščica potresnih sunkov. Za kakšno sproščeno moč je šlo pri tokratnem tresenju tal južno od Zagreba, je tako številčno zaporedje potresov na Balkanu nekaj izrednega ali prej pričakovanega in kakšne potrese sploh imamo na Balkanu, posledica česa so, bo pojasnil na razumljiv in poljuden način.
"Vsekakor je šlo za rušilni potres. Potresi, kot je bil ta v Petrinji, so redki. Svetovno gledano, jih je približno 100 v enem letu. Prvo tresenje v ponedeljek bi težko izkoristili za evakuacijo ljudi, saj šele pozneje ugotovimo, da je to bil predpotresni sunek."
Na prizorišču potresa je tudi naš novinar Gašper Andrinek, ki se z aktualnimi novicami v živo oglaša v program Vala 202.
Pomoč v vsakršni obliki prihaja, ves čas. pic.twitter.com/9vcHsjlEvt
— Gašper Andrinek (@Caspersek) December 30, 2020
Majske Poljane so nedvomno eno izmed hujših prizorišč tega potresa. Skoraj vsaka hiša ima žalostno zgodbo, ujeto pod ruševinami.
"Včeraj je bilo grozno. Ko je začelo tresti in padati, sem hitro stekla ven, na prosto, da sem se rešila. Strašno." - gospa Draga iz vasi Majske Poljane, ki je noč preživela v avtomobilu.
"Problem na tem področju so zelo ozke ceste in razmočen teren, ki je posledica deževja. Zaradi služb in vseh, ki prihajajo pomagati, nastaja precejšnja gneča. Počasi gre, med ljudmi pa se vidi, da solidarnost je prisotna, da bodo s skupnimi močmi uspeli nazaj zgraditi svoje vasi." - Gašper Andrinek
#Petrinja. Gospe se zahvaljujejo za vso pomoč, tudi za ponujeno prenočišče, a ne želijo zapustiti svojega dvorišča. Dom, ki nikoli ne bo več isti, jim pomeni preveč.
"Spimo v avtomobilih, grejemo se s tabornim ognjem in pogovarjamo se." pic.twitter.com/Tyr3DuuUiQ
— Gašper Andrinek (@Caspersek) December 30, 2020
Fotogalerija:
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Perzeidi prihitijo v Zemljino atmosfero s približno 60 km/s, utrinek sveti 0,3 sekunde in ko zrno prahu vstopi v atmosfero, se lahko temperatura v bližini segreje tudi za več tisoč stopinj Celzija.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Neveljaven email naslov
