Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*
Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.
"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi," pove dr. Alexander Lees z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.
"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."
Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.
"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."
678 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Kako se spopadati z zanikanjem izgube biotske raznovrstnosti*
Leto 2020 ni bilo le leto pospešenega izumiranja živih bitij, pač pa tudi leto njihovega dokončnega izumrtja. Znanstvena in naravovarstvena skupnost sta namreč lani z rdečega na črni seznam prepisali nenavadno veliko živalskih in rastlinskih vrst. To pa se je zgodilo kot srhljiv kontrast naraščajočemu zanikanju v javnih debatah, da se biotska raznovrstnost izgublja.
"Znanstveniki neko vrsto za izumrlo razglasijo sila neradi," pove dr. Alexander Lees z Metropolitanske univerze v Manchestru, je ornitolog, ekolog, naravovarstvenik in komunikator znanosti, z dolgoletno terensko prakso v tropskih predelih Južne Amerike in Azije. Ne sicer zato, ker bi bilo to neprijetno, pač pa zato, ker je o izumrtju težko biti prepričan. Le v izjemno redkih primerih se zgodi, da zadnji predstavnik neke vrste pogine ali usahne pred očmi človeškega opazovalca. Izumiranje se dogaja na tihem in na samem. Pravzaprav je izumiranje dveh vrst – absolutno, ko torej izgine zadnji predstavnik svoje vrste, in "znanstveno-absolutno"; ko je o izumrtju prepričana znanstvena skupnost.
"Dokazati, da je nek organizem izumrl, je izjemno zahtevna naloga. Precej lahko je dokazati, da nekaj obstaja, dokazati, da nečesa ni več, pa je zelo težko. Naravovarstvenike skrbi nekaj, kar imenujemo 'Romeo zmota'. To se zgodi, kadar razglasimo neko vrsto za izumrlo, v resnici pa njeni pripadniki še živijo. Posledice tega so lahko da ni več sredstev za njeno varovanje in preučevanje, in morda je potem ravno to razlog, da dejansko izumre."
Strokovnjaki s področja biotske pestrosti se morajo boriti proti vzponu zanikanja izumiranja vrst je naslov članka, ki ga je napisal Alexander Lees. Pred leti, ko je sam hodil v šolo, se tej problematiki niso posvečali. Kako lahko danes dosežemo, da borbo zmagamo? Poleg posvečanja okoljskim problemom, je možen način tudi neposredno in argumentirano izpostavljanje posameznikov, ki ustvarjajo in predstavljajo zmote.
"Velik del izziva je izobraževanje oziroma osveščanje ljudi. To ne pomeni samo poučevanje študentov, pač pa tudi prisotnost na spletu, družbena omrežja so dober način, kako doseči veliko ljudi; pa tudi pisanje poljudnih člankov. Komuniciranje znanosti navzven ni in ne sme biti samo pisanje znanstvenih člankov in pričakovanje, da bodo drugi naredili vse ostalo. Seveda lahko 'zmagamo', a to bo zahtevalo napor, saj je treba odgovoriti na vse zmote in zavajanja. In to morajo storiti tisti ki problematiko razumejo. In tukaj govorim za vsa področja, ki jih pesti zanikovalski govor. To je izziv. Najti ljudi, ki imajo uvid in so hkrati sposobni zapustiti svoj mehurček. Ali pa jih izobraziti. Tudi pedagoško delo z otroki mora biti bolj neposredno. Če so ljudje sposobni prepoznati slabo logiko in slabo znanost in manipulacijo podatkov, potem je to že dober začetek."
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Kvantne tehnologije prinašajo mnoge prednosti, a tudi nova etična vprašanja in potencialne nevarnosti. Zaradi njih bomo morali spremeniti številne družbene podsisteme.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Neveljaven email naslov