Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kraniotomija je operacija možganov v pacientovem budnem stanju, pri kateri kirurg odstrani del lobanje. Uroš Andrlon je mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju tudi javno objavil in za to operacijo, ki jo na UKC Maribor izvajajo že deset let, sprožil zanimanje javnosti. Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor bi mu lahko uničili tudi sposobnost načrtovanja. Tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Za operacijo v budnem stanju pa ni primeren kdor koli. Pomembni sta dve stvari, opozori nevrokirurg doc. dr. Janez Ravnik, predstojnik Oddelka za nevrokirurgijo UKC MB.
"Pacient mora biti sposoben sodelovanja med operacijo, da ni pretirano anksiozen ali depresiven. To presodimo mi in klinični psiholog. Tumor mora biti lokacijsko tak, da imamo občutek, da bomo z operacijo v budnem stanju pridobili varnost. Tipično so to tumorji, ki so blizu centrov za govor, kajti govora ne moremo spremljati na drug način, kot da je pacient buden."
Na začetku so bili pacienti budni večji del operacije, praksa pa je pokazala, da je zanje najbolje, če so budni v drugi fazi operacije. "Najpomembnejša stvar pri operaciji v budnem stanju je, da nam pacient stoodstotno zaupa in sledi navodilom," pojasni Ninna Kozorog, nevrologinja ter inženirka računalništva in informatike.
"Če testiramo govor, poskušamo ne samo naštevati abecede in številk, ampak se pogovorimo o temah, ki so pacientu ljube in jih obvlada. Verjamem, da je v tem času treba vzdrževati tudi pacientovo pozornost in če dve uri govoriš samo abecedo, ti pade pozornost. Včasih bi nam to lahko zabrisalo klinično sliko."
Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je prav nevrologinja Ninna Kozorog.
682 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kraniotomija je operacija možganov v pacientovem budnem stanju, pri kateri kirurg odstrani del lobanje. Uroš Andrlon je mlad bolnik z možganskim tumorjem, ki je svojo izkušnjo operacije v budnem stanju tudi javno objavil in za to operacijo, ki jo na UKC Maribor izvajajo že deset let, sprožil zanimanje javnosti. Operacija možganov, najzapletenejšega, kompleksnega in hkrati sila ranljivega organa človeškega telesa, je filigransko delo za spretne in izurjene roke nevrokirurgov. Dva milimetra pomenita razliko, ali bo človek sploh še lahko uporabljal roko, nogo ali nasmeh, z napačnim koščkom bi lahko izrezali bolnikovo sposobnost za prepoznavanje obrazov, z uničenjem centra za govor bi mu lahko uničili tudi sposobnost načrtovanja. Tudi izrazit vonj parfuma osebja med operacijo lahko bolnika trajno zaznamuje. Za operacijo v budnem stanju pa ni primeren kdor koli. Pomembni sta dve stvari, opozori nevrokirurg doc. dr. Janez Ravnik, predstojnik Oddelka za nevrokirurgijo UKC MB.
"Pacient mora biti sposoben sodelovanja med operacijo, da ni pretirano anksiozen ali depresiven. To presodimo mi in klinični psiholog. Tumor mora biti lokacijsko tak, da imamo občutek, da bomo z operacijo v budnem stanju pridobili varnost. Tipično so to tumorji, ki so blizu centrov za govor, kajti govora ne moremo spremljati na drug način, kot da je pacient buden."
Na začetku so bili pacienti budni večji del operacije, praksa pa je pokazala, da je zanje najbolje, če so budni v drugi fazi operacije. "Najpomembnejša stvar pri operaciji v budnem stanju je, da nam pacient stoodstotno zaupa in sledi navodilom," pojasni Ninna Kozorog, nevrologinja ter inženirka računalništva in informatike.
"Če testiramo govor, poskušamo ne samo naštevati abecede in številk, ampak se pogovorimo o temah, ki so pacientu ljube in jih obvlada. Verjamem, da je v tem času treba vzdrževati tudi pacientovo pozornost in če dve uri govoriš samo abecedo, ti pade pozornost. Včasih bi nam to lahko zabrisalo klinično sliko."
Kraniotomija v budnem stanju, med katerim se pacient pogovarja z osebjem, pa ne bi bila mogoča brez tehnične podpore nevromonitoringa. In edina ženska in le ena od treh nevrologov, ki v Sloveniji imajo ta znanja, je prav nevrologinja Ninna Kozorog.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Dosegli smo nove mejnike v vesolju, bolje poznamo posledice podnebne krize, dobivamo nova cepiva za različne bolezni ...
Slovenski raziskovalec se v Londonu ukvarja z molekularnimi mehanizmi, ki so pomembni za človekov razvoj. Njegov inštitut ima višji letni proračun kot celotna slovenska znanost.
O prelomnosti teleskopa Jamesa Webba s slovensko astrofizičarko Marušo Bradač.
Hrup ne moti le kopenskih sesalcev, ampak tudi morske. Delfini in kiti so zelo občutljivi na zvoke gliserjev, ladij, sonarjev, podvodnih gradbenih del.
Zvočni šok se lahko razvije v zvočno travmo, ki zahteva zelo kompleksno terapevtsko zdravljenje. Zelo močne so potresne in vojne zvočne izkušnje. Kako na nas vplivajo poki petard in druge nepričakovane detonacije?
Na gradbišču preverjamo hrup, s stanovalci in strokovnjaki raziskujemo najbolj moteče zvoke, ki spremljajo gradbena dela. Kako se zaščititi?
Kateri zvoki in zakaj nas najbolj motijo, kakšne so prijetnejše zvočne vibracije, kaj se dogaja v naših možganih?
Dr. Carole Mundell, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade, o pridobivanju zaupanja javnosti v znanost, pomembnosti raznovrstnosti v znanosti in javnem predstavljanju negotovosti.
Luka Ločniškar je več kot štiri leta je živel na Danskem, kjer je magistriral iz iger, dve leti in pol pa je delal na Microsoftu. V tujino je odšel, ker je opazil, da doma stagnira in da se mora spraviti iz cone udobja.
V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.
V naslednjih letih bo BepiColombo mimolet okrog Merkurja ponovil še petkrat, preden se bo 5. decembra 2025 utiril v njegovo orbito. Misija bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal in kakšna je njegova sestava.
Teja Rebernik je doktorska študentka jezika in kognicije na univerzi v Groningenu na Nizozemskem. Zanima jo raziskovanje težav motorike govora in predvsem, kako bolniki s parkinsonovo boleznijo načrtujejo svoj govor.
IG Nobelove nagrade bi lahko označili za bolj svojeglavo mlajšo sestro resnejših Nobelovih nagrad, saj podeljevalci pravijo, da se pri IG Nobelovih nagradah najprej nasmeješ, potem pa zamisliš.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Druga je dr. Teja Klančič, ki je doktorirala na Univerzi v Calgaryju na temo preprečevanja debelosti, ki je povezana z jemanjem antibiotikov.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Merkur je med najmanj raziskanimi manjšimi planeti v našem Osončju, do danes sta se z raziskovanjem tega Soncu najbližjega planeta ukvarjali dve misiji, v teku pa je tretja - BepiColombo, ki se je začela leta 2018. Danes ponoči oziroma jutri zgodaj zjutraj na 101. rojstni dan italijanskega matematika in inženirja Giuseppeja Colomba, po katerem je misija tudi dobila ime, bosta satelita misije prvič poletela mimo Merkurja, kjer se mu bosta na neki točki približala na vsega 200 kilometrov. Misija, ki se bo zaključila 5. decembra 2025, ko se bosta satelila utirila v Merkurjevo orbito, nam bo podala nove odgovore na to, kako je Merkur nastal, se razvijal ter kakšna je njegova notranja sestava. Več v pogovoru z astrofizičarko in docentko na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Dunjo Fabjan.
Neveljaven email naslov