Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.
"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov." – dr. Aljoša Šajna, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije
Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Rdeča nit nove serije oddaj Frekvence X so materiali. V prvem delu smo se ob pomoči strokovnjakov z Zavoda za gradbeništvo Slovenije lotili tistih, ki sestavljajo infrastrukturo človeških civilizacij.
Obdajajo nas na vsakem koraku. Že veke jih oblikujemo v oblačila, orodja in umetnine. Omogočajo odkrivanja novih svetov, na našem pa se iz odpadkov čedalje bolj uspešno spreminjajo v nove proizvode.
"Prve gradbene materiale je narekovalo okolje – nekje je bil na voljo kamen, drugje les in glina. Morali so biti lokalno dostopni in enostavni za uporabo brez kakšnega orodja ali obdelave. Pozneje se je z razvojem tehnologije obdelave gradbenih materialov pojavil obdelan les, obdelan kamen, pozneje opeka in predhodniki današnjih malt in betonov." – dr. Aljoša Šajna, vodja laboratorija za beton Zavoda za gradbeništvo Slovenije
Osnovne zahteve pri gradbenih materialih so jasne: biti mora funkcionalen. Ustrezna pa mora biti tudi specifična teža, meja plastičnosti, prožnost, trdota, zlomna trdnost, odpornost proti mehanski in termični utrujenosti, abrazivni obrabi, oksidaciji in koroziji. Kompatibilen mora biti z drugimi materiali, zanesljiv in enostaven za oblikovanje ali vgradnjo. Seveda igrata pomembno vlogo tudi cena in ekološka sprejemljivost. Zahtev res ni malo, a pri nečem, kar bo svojo funkcijo opravljalo sto ali več let, ni kaj dosti prostora za improvizacijo.
Po evropskih državah se širi različica delta, ki je še bolj prenosljiva kot alfa. Kako dvigniti zavest o izredni pomembnosti cepljenja in spodbuditi ljudi, da se odločijo za cepljenje.
Evoluciji in naravni selekciji smo zmešali štrene s tem, da danes večina naših potomcev preživi do starosti, ko lahko predajo naprej svoj genetski material.
Frekvenca X tokrat razmišlja o športu – o pravičnem športu, kjer imajo vsi tekmovalci enake pogoje. Doping je še vedno eden tistih problemov športa, v zvezi s katerim povprečni športni navdušenci pomislijo predvsem na kolesarstvo. Pa je tak vtis upravičen?
Kaj želimo doseči s cepljenjem proti covid in drugim nalezljivim boleznim, kaj je kolektivna imunost in kako določimo njen prag za določeno nalezljivo bolezen? Zakaj cepiti tudi otroke in mladostnike?
Slovenski znanstvenik je v ZDA prejel Gruberjevo nagrado s področja kozmologije, z izkušnjami in metodami svojega osnovnega znanstvenega področja med drugim razlaga tudi potek pandemije koronavirusa.
Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.
Gradbeništvo v Evropi porablja polovico vseh ekstrahiranih materialov in samo proizvaja več kot 30 odstotkov vseh odpadkov-
V drugem delu nove serije Frekvence X z novimi tehnologijami natisnemo kolenski vsadek, oblečemo pametni jopič, sestavimo najlažje kolo na svetu in naš planet obkrožimo s hitrostjo 27.000 kilometrov na uro.
Kako razumeti virusno evolucijo, zakaj je pomembno spremljanje novih različic in kaj vse to pomeni za prihodnost pandemije?
Možgani so dih jemajoč organ, v katerega se zaljubiš in v katerega nikoli ne zarežeš brez strahospoštovanja. Odstranjevanje tumorja budnemu pacientu pa je eden najzahtevnejših postopkov v kirurgiji.
Kar 99 odstotkov vseh podatkov se prenaša po optičnih vlaknih, ki skoraj nezavarovana ležijo tudi nekaj tisoč metrov pod vodo.
Na kakšnih preizkušnjah so naši možgani in zakaj smo utrujeni od številnih virtualnih interakcij? Kakšna je vloga umetne inteligence in kje lahko nadgradi človeško?
Kako in zakaj se odzivamo v ekstremnih razmerah? Kakšni mehanizmi se sprožajo v možganih? Kako je s stresom in kaj v odnose prinese adrenalin?
Kako nošnja zaščitnih mask vpliva na odnose med ljudmi, kako so se spremenili naši mehanizmi spoznavanja in prepoznavanja? So se naši možgani privadili mask, se jih bodo tudi odvadili?
Prof. Lewis Dartnell, avtor knjige Izvori, astrobiolog in komunikator znanosti o tem, kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino.
Nedavno je Nasini misiji Fermi LAT uspelo odkriti izbruh te nevtronske zvezde v bližnji galaksiji.
Tokratno Frekvenco X bi lahko naslovili Fotografski vodnik po galaksiji ali pa kar Astrofotografija za telebane, prvi del. Skupaj se bomo učili o tem, kako potovati po vesolju kar z domačega balkona ali s strehe. Svoje iznajdljive in predvsem zelo cenovno dostopne astrofotografske rešitve bo z nami delil angleški astrofizik Rory Griffin.
Neveljaven email naslov