Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Baterija postane ogrodje naprave

20.05.2021

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.

Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij?

"Razvoj baterijskih sistemov gre v smeri uporabe elementov, ki so na voljo v zemeljski skorji in ki nam omogočajo multifunkcionalnost - se pravi, da lahko materiali opravljajo več funkcij, ne le prenos naboja. Magnezij je enakomerno prisoten v zemeljski skorji - včasih se pošalim, da ga je že samo v donatu dovolj, da bi poganjal celo Evropo." - dr. Robert Dominko, Kemijski inštitut

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija?

"Strukturne baterije so dovolj trdne, da bi lahko postale del karoserije ali ohišja avtomobila. Take baterije niso več le slepi potnik, ampak aktivni element avtomobila. Tako njihova teža ni več težava." - dr. Matej Huš

Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica?

"Predstavljajte si, da bi bi ogrodje telefona izdelali iz strukturne baterije. Tak telefon bi bil debel le toliko kot kreditna kartica. Pridobili bi torej tudi pri prostornini, ne le pri teži. Verjamem, da bi jih v prenosnih računalnikih in pametnih telefonih uporabili že v nekaj letih, če bi imeli industrijo, ki bi jih proizvajala." - dr. Leif Asp, Univerza Chalmers

Gosti: dr. Matej Huš, dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Leif Asp (Univerza Chalmers, Švedska)


Frekvenca X

681 epizod


Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.

Baterija postane ogrodje naprave

20.05.2021

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. Kaj se dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij.

Ko se simbol za baterijo v telefonu obarva rdeče, to pomeni znak za alarm. Vsi vemo, da se s starostjo telefona to dogaja vse pogosteje. Na tak znak smo vse bolj pozorni tudi v električnih avtomobilih, kjer baterije predstavljajo največji del cene in teže avtomobila. Če v naših družbah pridobivajo vse večji pomen, kaj se torej dogaja na področju razvoja zmogljivejših baterij?

"Razvoj baterijskih sistemov gre v smeri uporabe elementov, ki so na voljo v zemeljski skorji in ki nam omogočajo multifunkcionalnost - se pravi, da lahko materiali opravljajo več funkcij, ne le prenos naboja. Magnezij je enakomerno prisoten v zemeljski skorji - včasih se pošalim, da ga je že samo v donatu dovolj, da bi poganjal celo Evropo." - dr. Robert Dominko, Kemijski inštitut

Posel sestavljanja baterij je trd, napredek pa se meri v odstotkih. V katere smeri bo šel razvoj baterijskih sistemov, kako bodo vplivali na naše ravnanje z okoljem in kako bo ogrodje naprave ali vozila postalo - baterija?

"Strukturne baterije so dovolj trdne, da bi lahko postale del karoserije ali ohišja avtomobila. Take baterije niso več le slepi potnik, ampak aktivni element avtomobila. Tako njihova teža ni več težava." - dr. Matej Huš

Si torej že lahko zamislimo letalo, ki ga bo poganjala elektrika, ali telefone, ki bodo debeli le kot kreditna kartica?

"Predstavljajte si, da bi bi ogrodje telefona izdelali iz strukturne baterije. Tak telefon bi bil debel le toliko kot kreditna kartica. Pridobili bi torej tudi pri prostornini, ne le pri teži. Verjamem, da bi jih v prenosnih računalnikih in pametnih telefonih uporabili že v nekaj letih, če bi imeli industrijo, ki bi jih proizvajala." - dr. Leif Asp, Univerza Chalmers

Gosti: dr. Matej Huš, dr. Robert Dominko (Kemijski inštitut), dr. Leif Asp (Univerza Chalmers, Švedska)


13.08.2009

Kvantna telepatija ali strašljivo delovanje na daljavo

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


06.08.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti: Placebo efekt

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.07.2009

Vohunski sateliti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.07.2009

Potovanje v Zemljino središče. Gost: dr. Renato Vidrih (Urad za seizmologijo)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.07.2009

Dr. Maruša Bradač

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.07.2009

Sintezna biologija. Gost dr. Roman Jerala (Kemijski inštitut Ljubljana)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.07.2009

Bližajoča se 40 obletnica pristanka na Luni - Kdaj in kako se je rodil najveličastnejši vesoljski program Apollo - Neznano nenavadno neobičajno in nova uganka

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


25.06.2009

O gravitaciji. In o Nejcu Jelenu, avtorju Frekvence X.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


18.06.2009

Frekvenca X - Radijski laboratorij na valovih znanosti

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


11.06.2009

Brisanje spominov - fantastika ali znanost? Gost: dr. Anders Sandberg (Univerza v Oxfordu)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


28.05.2009

Biologija staranja. Gost: dr. Gregor Majdič (Veterinarska fakulteta, Univerza v Ljubljani)

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


21.05.2009

Prof. dr. Fred Watson, Anglo-avstralski observatorij, Coonabarabran, Avstralija

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


14.05.2009

Kvantna prepletenost: Dr. Nicolas Gisin, Univerza v Ženevi

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


07.05.2009

Astronavtika - Miloš Krmelj

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


30.04.2009

Placebo efekt. Prof. dr. Irving Kirsch ( University of Hull )

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


23.04.2009

Projekt RAVE in opazovanje Saturna

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


16.04.2009

Genom - Genialni arhitekt vašega telesa

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


09.04.2009

Poljudno o astronavtiki, novostih v programih raziskovanja nenavadnega in skrivnostnega vesolja

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


02.04.2009

Profesorja paleobiologije dr. Martina Brasiera z Univerze Oxford v Veliki Britaniji sprašujemo, kdaj naj bi se po njegovem rodilo življenje na Zemlji in če dopušča možnost, da je prišlo iz vesolja,

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


26.03.2009

Astronomija: Rok Vidmar, predsednik Slovenske astronomske zveze in dr. Andrej Prša

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.


Stran 34 od 35
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov