Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose: "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."
“S pojavom pametnih telefonov se je razvil koncept mobilnost kot storitev, kjer je glavna ideja, da se združi vse ponudnike deljenih storitev na eni platformi. Z eno naročnino - tako kot za telefon - imamo denimo na voljo pet izposoj koles na mesec, deset izposoj električnih skuterjev, pet izposoj električnega avtomobila ... vse to za neko določeno ceno. Tu se lahko vključi tudi javni prevoz, ki je viden kot neko okostje sistema, tako bi imeli neko neomejeno vozovnico za javni prevoz. In pa taksi prevoze. To je precej dobra alternativa lastništvu [avtomobila].”
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
V septembru gostimo posameznike, ki študirajo (ali so študirali) v tujini. Prvi je Nejc Geržinič, doktorski študent načrtovanja omrežij za javni prevoz na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem.
Javni promet ga je zanimal že od malih nog, spominja se potovanj z babico, ko sta ubrala pot na morje z vlakom. Iz kock je rad sestavljal vlakovne kompozicije, v spletne zemljevide pa vrisoval železniške proge, zato je bila odločitev za študij tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet logična posledica. Ko tudi sam podiplomski študij v tujini. V Delftu na Nizozemskem zdaj živi, dela in študira že pet let in veliko razmišlja, katere prakse in ureditve na Nizozemskem velja vpeljati v slovenski prostor. Izpostavlja, zakaj bi bilo za zmanjševanje izpustov in prometa dobro uveljaviti platformo mobilnost kot storitev, zakaj je treba biti kreativen pri razmišljanju o javnem prevozu na Nizozemskem, kjer veliko ljudi dnevno kolesari ter zakaj si je vredno zapomniti citat nekdanjega župana Bogote Enriqueja Penjalose: "Razvita država ni tista, v kateri revni vozijo avte. Ampak tista, v kateri bogati uporabljajo javni prevoz."
“S pojavom pametnih telefonov se je razvil koncept mobilnost kot storitev, kjer je glavna ideja, da se združi vse ponudnike deljenih storitev na eni platformi. Z eno naročnino - tako kot za telefon - imamo denimo na voljo pet izposoj koles na mesec, deset izposoj električnih skuterjev, pet izposoj električnega avtomobila ... vse to za neko določeno ceno. Tu se lahko vključi tudi javni prevoz, ki je viden kot neko okostje sistema, tako bi imeli neko neomejeno vozovnico za javni prevoz. In pa taksi prevoze. To je precej dobra alternativa lastništvu [avtomobila].”
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Neveljaven email naslov