V teh dneh Švedska kraljeva akademija znanosti podeljuje Nobelove nagrade za prelomna odkritja. Do zdaj so razglasili nagrajence za medicino, fiziko in kemijo.

Prvi teden v oktobru je že dolga leta v znamenju znanosti in največjih dosežkov človeštva. V teh dneh namreč podeljujejo vsakoletne Nobelove nagrade za prelomna odkritja, ki so spremenila naše doživljanje sveta, razumevanje njegovega delovanja in v nekaterih primerih tudi tok zgodovine. Razglasitve nagrad so za znanstveno skupnost eden od najbolj napetih trenutkov v letu. Obdaja jih avra skrivnostnosti in pričakovanja, saj vnaprej niso znani niti nominiranci za posamezna področja, komisije, ki odločajo o nagradah, pa so zaprisežene k varovanju teh podatkov.

V prvi epizodi Frekvence X sodelujejo dr. Maja Bresjanac, dr. Gregor Skok in dr. Martin Gazvoda.

Švedska kraljeva akademija znanosti je do zdaj v tem tednu razglasila nagrajence za medicino, fiziko in kemijo, nagrajencev je kar sedem. Kot je v navadi, se teden podelitve začne s podelitvijo nagrade na področju medicine. In letos se ta nagrada sliši zelo razumljivo. Vsi namreč razumemo, kakšen je občutek, ko se spečemo ob robu pečice ali ko se s kladivom udarimo po mezincu. Nagrajenca sta odkrila tisti manjkajoči člen v našem znanju, ki pojasnjuje, kako občutek vroče skodelice za kavo naše telo prevede v električni signal, ki po živčevju potuje v možgane in nam omogoči, da zavpijemo od bolečine.

"Njuna odkritja so vezana na začetek kaskade dogodkov, ki privedejo do tega, da se ljudje lahko zavemo dotika škodljive visoke temperature, mraza ali pa takšnih dražljajev, kot jih povezujemo s pekočimi paprikami. Gre torej za vrzel v znanju, ki govori o tem, kako lahko dražljaji iz našega zunanjega ali notranjega okolja izzovejo spremembo električne napetosti na celicah." – dr. Maja Bresjanac

Na presenečenje vseh so letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko podelili v dveh na prvi pogled dokaj nepovezanih delih. Nagrada za fiziko je bila prvič v zgodovini izrecno podeljena za področje podnebja. Za prvega sta zaslužna na Japonskem rojeni Američan Syukuro Manabe in Nemec Klaus Hasselmann, ki sta s svojim življenjskim delom postavila temelj našega znanja o zemeljskem podnebju in o tem, kako nanj vpliva človeštvo.

"Nagrada je gotovo splošno priznanje raziskovalnemu področju meteorologije in daje težo temu, da so dognanja znanstveno potrjena in veljavna. Nam, ki se ukvarjamo s tem področjem, to daje še dodaten zagon za nadaljnje delo. Upanje pa je tudi, da bo v javnosti prišlo do razumevanja in da bomo ljudje ukrepali ter se prilagodili spremembam, ki prihajajo." – dr. Gregor Skok

Nekatere molekule so naravne, nekatere pa je ustvaril človek. In letošnja Nobelova nagrada za kemijo je bila podeljena za razvoj novega orodja za ustvarjanje organskih molekul. Raziskovalca dr. Davida MacMillana in dr. Benjamina Lista so nagradili za razvoj asimetrične organokatalize, s katero lahko pospešimo nastajanje molekul.

"Mi si moramo predstavljati, da so organske molekule v bistvu tridimenzionalne oblike. Že od sredine prejšnjega stoletja znamo postavljati vezi točno definirano v prostoru. Mogoče si to najlažje predstavljamo z zrcalnimi slikami dveh spojin. Onadva sta razvila metodo, s katero lahko dostopamo točno do ene od teh dveh oblik." – dr. Martin Gazvoda