Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. Enajstega februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
"Ženske v zgodovini niso imele enakih možnosti, da bi pridobile izobrazbo ali pa sodelovale pri raziskavah. To je posledica patriarhalne družbe, takratne in zdajšnje. Ne verjamem, da so se vsi moški vmes počutili ogroženi zaradi teh sposobnih žensk in so jih zato načrtno izpustili iz zgodovine. Šlo je za bolj splošno razpoloženje, ki ima tudi danes dvojna merila." – prof. dr. Andreja Gomboc
"Odprti moramo biti do raznovrstnosti. Cilj tega je, da presežemo stereotipe. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je raznovrstnost tista, ki nas bogati." – dr. Dunja Fabjan
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Tisti, ki Frekvenco X na Valu 202 pridno spremljate, veste, da nas vsak četrtek (in to že 12 let) rada popelje med najvznemirljivejša vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se najrazličnejši znanstveniki in znanstvenice, raziskovalci in raziskovalke ter strokovnjaki in strokovnjakinje ta hip spopadajo v svojih glavah in laboratorijih. To bomo storili tudi tokrat, le da bo znanost danes samo v rokah deklet in žensk. To mislimo v posrednem, pa tudi neposrednem pomenu besede. Enajstega februarja je namreč mednarodni dan deklet in žensk v znanosti, ravno s tem dnem pa se začne tudi mesec, namenjen ženskam in dekletom v astronomiji. In ker se ta mesec počasi končuje, smo izmenjali nekaj besed o pomembnosti zavedanja o prispevkih žensk v znanosti z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan s fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani ter astrofizičarko in profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
"Ženske v zgodovini niso imele enakih možnosti, da bi pridobile izobrazbo ali pa sodelovale pri raziskavah. To je posledica patriarhalne družbe, takratne in zdajšnje. Ne verjamem, da so se vsi moški vmes počutili ogroženi zaradi teh sposobnih žensk in so jih zato načrtno izpustili iz zgodovine. Šlo je za bolj splošno razpoloženje, ki ima tudi danes dvojna merila." – prof. dr. Andreja Gomboc
"Odprti moramo biti do raznovrstnosti. Cilj tega je, da presežemo stereotipe. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je raznovrstnost tista, ki nas bogati." – dr. Dunja Fabjan
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Začenjamo novo štiridelno serijo o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V prvi epizodi spoznamo osebno zgodbo Tjaše Džafić, ki je ob pomoči te tehnologije lani prvič postala mama.
Preden zakorakamo še v eno leto, polno znanja, pobrskajmo po našem radiovednem koledarju in poglejmo, kaj novega smo spoznali in dognali v preteklem letu.
Neveljaven email naslov