Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kaj atraktivnega pa lahko človek pove o – gnojilih? A ne boste verjeli – tudi gnojila so lahko zanimiva. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije opazneje zavihtela navzgor. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš.
Haber-Boschev postopek je eden izmed pomembnejših izumov, ki jih je ponudila kemija 20. stoletja, poudarja dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. "Je osnova za vsa industrijska gnojila, na njih pa sloni sodobna kmetijska proizvodnja. Pretekli načini proizvodnje amonijaka niso bili trohico toliko učinkoviti, Haber-Boschev postopek je v desetletjih predstavljal gradnik sodobne družbe, kot jo poznamo."
Po ocenah naj bi se število ljudi, ki jih lahko preskrbi polje v velikosti hektarja, povečalo z 1,9 leta 1908 na 4,3 leta 2008, in to prav zaradi intenzivnejše uporabe mineralnih gnojil. Ob koncu 20 stoletja je bilo od sintetičnih mineralnih gnojil na Zemlji odvisnih 40 odstotkov svetovne populacije, največji delež jih sloni prav na dušičnih gnojilih. Leta 2008 je dušik, pridobljen s pomočjo Haber-Boschevega postopka, omogočal življenje polovici prebivalstva na Zemlji, je tedaj, ob stoletnici postopka, poročala revija Nature.
Izum z začetka 20. stoletja, ki je tako preobrazil človeštvo, pa je s seboj prinesel tudi težavo. 80 odstotkov amonijaka, ki ga pridobimo s Haber-Boschevim postopkom, porabijo za proizvodnjo gnojil. Težava pa je v slabem izkoristku, saj se velik delež gnojil izgubi v okolju, s tem pa gre v prazno tudi velika količina vložene energije. Približno odstotek letno proizvedene energije poženemo v zrak zaradi slabega izkoristka gnojil. Še večjo težavo predstavlja mineralni dušik, ki pobegne v podtalnico, onesnažuje morja, površinske vode in tako naprej. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem se je vsebnost dušikovih spojin v zraku popeterila.
"S tem tehnološkim prebojem, sintezo dušika, se je pojavila težava onesnaženosti podtalnice, obremenjenost z monokulturami. Tega nikakor ne bi želel umakniti iz fokusa razprav, kakšno razvojno pot bi bilo dobro globalno ubrati za razvoj kmetijstva. Dušična gnojila in tovrstna tehnologija so omogočili prehranjenost, zelo močno pa se moramo zavedati posledic in omogočiti, da da se izboljša učinkovitost rabe virov." - dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta
Da zraste hrana, torej še zdaleč ni dovolj zgolj sonce. Zemeljski plin, fosilna goriva in energenti so zelo pomembni tudi pri proizvodnji hrane. Samo za proizvodnjo amonijaka se letno porabi dva odstotka vse proizvedene energije. Pa bi šlo tudi brez? Bomo brez fosilnih goriv lačni? Da in ne. Trenutni proizvodni postopki so res prilagojeni zemeljskemu plinu, a z zadostnimi viri energije, tudi obnovljivimi, bi šlo brez.
681 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kaj atraktivnega pa lahko človek pove o – gnojilih? A ne boste verjeli – tudi gnojila so lahko zanimiva. Če pretresemo demografske podatke, lahko vidimo, da se je prav s pojavom mineralnih gnojil krivulja rasti človeške populacije opazneje zavihtela navzgor. Kot boste lahko slišali v oddaji, na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch. Gnojila, ki so zaradi trenutne rusko-ukrajinske krize precej vroča mednarodna tema, predstavljata Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matej Huš.
Haber-Boschev postopek je eden izmed pomembnejših izumov, ki jih je ponudila kemija 20. stoletja, poudarja dr. Blaž Likozar s Kemijskega inštituta. "Je osnova za vsa industrijska gnojila, na njih pa sloni sodobna kmetijska proizvodnja. Pretekli načini proizvodnje amonijaka niso bili trohico toliko učinkoviti, Haber-Boschev postopek je v desetletjih predstavljal gradnik sodobne družbe, kot jo poznamo."
Po ocenah naj bi se število ljudi, ki jih lahko preskrbi polje v velikosti hektarja, povečalo z 1,9 leta 1908 na 4,3 leta 2008, in to prav zaradi intenzivnejše uporabe mineralnih gnojil. Ob koncu 20 stoletja je bilo od sintetičnih mineralnih gnojil na Zemlji odvisnih 40 odstotkov svetovne populacije, največji delež jih sloni prav na dušičnih gnojilih. Leta 2008 je dušik, pridobljen s pomočjo Haber-Boschevega postopka, omogočal življenje polovici prebivalstva na Zemlji, je tedaj, ob stoletnici postopka, poročala revija Nature.
Izum z začetka 20. stoletja, ki je tako preobrazil človeštvo, pa je s seboj prinesel tudi težavo. 80 odstotkov amonijaka, ki ga pridobimo s Haber-Boschevim postopkom, porabijo za proizvodnjo gnojil. Težava pa je v slabem izkoristku, saj se velik delež gnojil izgubi v okolju, s tem pa gre v prazno tudi velika količina vložene energije. Približno odstotek letno proizvedene energije poženemo v zrak zaradi slabega izkoristka gnojil. Še večjo težavo predstavlja mineralni dušik, ki pobegne v podtalnico, onesnažuje morja, površinske vode in tako naprej. V primerjavi s predindustrijskim obdobjem se je vsebnost dušikovih spojin v zraku popeterila.
"S tem tehnološkim prebojem, sintezo dušika, se je pojavila težava onesnaženosti podtalnice, obremenjenost z monokulturami. Tega nikakor ne bi želel umakniti iz fokusa razprav, kakšno razvojno pot bi bilo dobro globalno ubrati za razvoj kmetijstva. Dušična gnojila in tovrstna tehnologija so omogočili prehranjenost, zelo močno pa se moramo zavedati posledic in omogočiti, da da se izboljša učinkovitost rabe virov." - dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta
Da zraste hrana, torej še zdaleč ni dovolj zgolj sonce. Zemeljski plin, fosilna goriva in energenti so zelo pomembni tudi pri proizvodnji hrane. Samo za proizvodnjo amonijaka se letno porabi dva odstotka vse proizvedene energije. Pa bi šlo tudi brez? Bomo brez fosilnih goriv lačni? Da in ne. Trenutni proizvodni postopki so res prilagojeni zemeljskemu plinu, a z zadostnimi viri energije, tudi obnovljivimi, bi šlo brez.
Ob Tednu možganov, ki je letos posvečen spolnosti, raziskujemo odvisnost od pornografije, kakšni so simptomi, kaj se dogaja v naših možganih, zakaj je lahko izpostavljenost otrok in mladostnikov pornografiji problematična in kakšne dodatne nevarnosti je prinesel razmah sodobnih tehnologij. V skupni epizodi z oddajo Možgani na dlani na Prvem tudi o pozitivnih plateh rabe pornografije.
Ste vedeli, da bo na celotni progi drugega tira porabljenih za pet Eifflovih stolpov jeklenih armatur? Inženirji, gradbinci in izvajalci del pa seveda pri gradnji ne uporabljajo le kovinskih pripomočkov. Kakšna je znanost za gradnjo predorov, kako ti sploh nastanejo, kdo pri tem sodeluje in kje vse lahko strokovnjaki sploh kopljejo predore? V oddaji slišite tudi zvoke iz globin enega izmed slovenskih predorov.
Februar je pri koncu in Frekvenca X njegove zadnje ure, ki so zaradi prestopnega leta pravzaprav bonus, izkorišča za prelet tem, ki so ta mesec odmevale v znanosti. Maja Ratej raziskuje avtoimunske bolezni in zakaj jih bomo lahko morda v dogledni prihodnosti uspešno zdravili. Preverila je tudi, kakšna velikanka je na novo odkrita anakonda v Južni Ameriki in koliko več vemo o dinozavrih 200 let po njihovem odkritju. Več pa tudi o tem, da se lahko v Ljubljani po novem pomudite pri Hallersteinovem zvezdnem opazovalniku, pa o ameriškem zasebnem naskoku na Luno, rasni genetiki in celo gensko spremenjenih bananah.
Pred kratkim smo se s Frekvenco X mudili v CERN-u, Evropski organizaciji za jedrske raziskave, v kateri se že 70 let ukvarjajo s trki osnovnih delcev. Gre za megalomansko raziskovalno območje na meji med Švico in Francijo v Ženevi, pod katerim je 27 kilometrov dolg Veliki hadronski trkalnik. V njem so, spomnimo, leta 2012 ob pomoči velikanskih detektorjev potrdili obstoj Higgsovega bozona. Trki, ki se z velikanskimi energijami in hitrostmi dogajajo v pospeševalniku, razkrivajo delovanje vesolja v njegovih prvih trenutkih, ob tem pa se poskušajo raziskovalci dokopati tudi do odgovorov na to, kaj bi utegnila biti temna snov in kako bolje spoznati antimaterijo.
Če odgovorna oseba po hudi delovni nesreči javnost obvesti, da je bil vzrok tragičnega dogodka človeška napaka, nas takšno pojasnilo ne sme pomiriti, ampak nas mora še bolj vznemiriti. Skladno s sodobnimi smernicami za zagotavljanje varnosti, ki temeljijo na znanstvenih raziskavah, je človeška napaka sprejemljiv vzrok za razlago neželenega dogodka le v zelo redkih primerih. Po temeljiti preučitvi okoliščin nesreče se večinoma namreč izkaže, da je za napako kriva sistemska pomanjkljivost in ne nepozoren posameznik. Česa nas lahko naučijo človeške napake, kakšni psihološki in varnostni mehanizmi so v ozadju, kako je zdravniškimi napakami in kakšna bo vloga umetne inteligence?
Pred evropskim dnem boja proti raku Maja Ratej poizveduje o napredku pri diagnostiki in zdravljenju raka, zastavlja pa si tudi vprašanje, kakšno liso je na tem področju pustila koronavirusna doba. V januarski beri novic na področju znanosti jo zanimajo odmevno odkritje 2500 let starih ostankov kompleksa mest v Amazoniji in novi poskusi pošiljanja plovil na Luno. Za konec pod drobnogled vzame še raziskovalni dosežek slovenskih znanstvenikov, ki je januarja odmeval tudi v mednarodnem tisku o popularni znanosti, in sicer kako iz milnega mehurčka ustvariti natančen laser.
V zadnjih nekaj letih se v spletnih časopisih pogosto znajdejo članki o mestih, ki bodo krojila našo prihodnost bivanja. Trajnostno, zeleno, obnovljivi viri energije, javni prevoz, 15-minutno mesto, individualnost bomo zamenjali za skupnost … to so pogosto napovedi velikih arhitekturnih birojev, ki snujejo tako imenovana mesta prihodnosti. Mesta, ki bodo nasledila takšna, kot jih poznamo danes.
V delu leta, ko na nas od vsepovsod prežijo okužbe dihal, pri Frekvenci X opazujemo simfonijo našega telesa v boju zoper njih. Še posebej nas zanimajo vročina, kašelj in kihanje, nad katerimi bdijo različni možganski dirigenti.
Povprečen posameznik v industrializiranih državah s hrano letno zaužije osem kilogramov aditivov, kupi pa le dva kilograma moke. Trend prehranjevanja, ki ga narekujeta pomanjkanje časa in velika količina priročnih, za takojšnje zaužitje pripravljenih živilskih izdelkov, gre namreč v smer, ko vedno manj obrokov pripravimo sami. Pri tem zaužijemo vedno več tako imenovane ultraprocesirane hrane, med katero spadajo čips, zamrznjena lazanja, sladke žitarice, rastlinske alternative za sir in meso in podobno. Kako taka hrana vpliva na naše telo in svet okoli nas? Kako jo prepoznati?
Veter, nevihte, kresovi … Vsega tega ne poznamo samo na Zemlji in v njeni atmosferi, ampak tudi na Soncu. In tokrat bomo v Frekvenci X kot sonde opazovali njegovo celotno površje ter ugotavljali, kaj tamkajšnji pojavi pomenijo za življenje na Zemlji.
V zadnji letošnji Frekvenci X gostimo dva znanstvenika, profesorja, komunikatorja znanosti, strokovna in tudi življenjska sopotnika, ki sta z biologijo in tudi med seboj povezana že več kot 40 let.
Thomas Dietterich je zaslužni profesor na javni univerzi v Oregonu in pionir strojnega učenja, ki na tem področju raziskuje že od leta 1977. Od nekdaj ga je zanimalo - kako se znanstveniki učijo o svetu? In v kontekstu računalnikov je to vprašanje strojnega učenja. Torej, kako se računalniki učijo o svetu?
Impostor syndrome v slovenščini najpogosteje imenujemo sindrom prevaranta, pojavlja se tudi poimenovanje sindrom vsiljivca. Gre za psihološki konstrukt, katerega značilnost so občutki dvomov o svoji lastni sposobnosti, kompetentnosti in inteligentnosti, čeprav objektivni dosežki kažejo nasprotno. Kakšni so znaki in občutki ob tem sindromu, kako je povezan s perfekcionizmom, kaj menijo psihologi in psihiatri, v kolikšni meri gre za konstrukt novodobne družbe kapitalizma in vplivnežev.
Mesec je naokoli in znova v zadnji novembrski epizodi Frekvence X zbiramo in izberemo nekaj najodmevnejših znanstvenih raziskav preteklega meseca. Tokrat se še posebej posvečamo prvemu nacionalnemu dnevu občanske znanosti, katere ambasadorka je dr. Zarja Muršič, povzamemo pa tudi nov pridobljeni projekt ERC, ki ga je tokrat dobil dr. Lev Vidmar z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko in Inštituta Jožef Stefan.
Vodik je najmanjša, najlažja in najbolj razširjena molekula v vesolju. A v naravi ga samega po sebi skoraj ne najdemo, pridobiti ga je treba iz vode ali fosilnih goriv, kot so plin, premog in nafta. Potem ko se že lep čas uporablja za raketno gorivo, ga zdaj spodbujajo tudi kot čisto in varno alternativo nafti in plinu za ogrevanje in prevoz. Vodik je zadnja leta postal vroča politična tema, vlade po svetu, pa tudi Evropska unija, zanj namenjajo milijarde, toda ali je ves ta hrup res upravičen? Je res najboljša podnebna rešitev?
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Zgodovina znanosti je polna takšnih in drugačnih zmot, ki pa niso nujno slabe, temveč predstavljajo osnovo znanstvene metode in evolucijo znanosti. Tako so med okroglo mizo o zmotah v znanosti, ki je potekala na Inštitutu Jožef Stefan, izpostavili sodelujoči znanstveniki. Ob tem so poudarili, da je znanost še vedno nekaj najboljšega, kar imamo in k čemur se zatečemo, ko je kriza.
Tako je že v 16. stoletju dejal švicarski alkimist in zdravnik Paracelsus in z njegovo mislijo se v tokratni Frekvenci podajamo po poti strupov.
Dvignimo malo prahu ... okoli prahu! Ste ta teden že obrisali prah in posesali? Morda bi morali … Zagotovo pa boste, ko vam na uho zaide najnovejša Frekvenca X, ki skupaj z geologom Klemnom Teranom spoznava hišni in cestni prah ter njune skrb vzbujajoče plati. V dneh, ko se sliši svetopisemski stavek 'Prah si in v prah se povrneš', pa bomo tudi na lovu za kozmičnim prahom.
Pregledi meseca so nazaj. Tokrat pregledujemo najopaznejša znanstvena odkritja oktobra. Nobelove nagrade smo že obdelali, v današnji oddaji se bomo posvetili Zoisovim nagradam, ki so nekakšne slovenske Nobelove nagrade. Gostimo Zoisovo nagrajenko za posebne dosežke na področju farmacevtske kemije in toksikologije dr. Lucijo Peterlin Mašič. S kolegi raziskuje nadomestke bisfenola A, spojine, ki jo uporabljajo za pridobitev plastike, BPA pa je problematičen, ker je motilec endokrinega sistema. Slišite lahko tudi nekaj drugih novic iz sveta znanosti.
Neveljaven email naslov