Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši ko si, lažje se učiš.
Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60 odstotkov poučnih proti 40 odstotkov leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35 odstotkov, potem pa so šli na 20 odstotkov, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki.
Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto.
Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino.
Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj.
Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti.
Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.
683 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši ko si, lažje se učiš.
Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60 odstotkov poučnih proti 40 odstotkov leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35 odstotkov, potem pa so šli na 20 odstotkov, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki.
Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto.
Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino.
Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj.
Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti.
Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Vsak posameznik je sposoben zlih dejanj, če ga k temu spodbujajo okoliščine.
Intervju s statistikom Davidom Spiegelhalterjem z Univerze v Cambridgeu.
Kako se sinhronizirajo naši možgani z možgani drugih? Kako in kdaj smo usklajeni?
Kako ta fenomen raziskujejo pri nas in katera mesta v soseščini so nam lahko za urbanistični zgled?
O pomembnosti zavedanja prispevkov žensk in deklet v astronomiji z astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan in astrofizičarko ter profesorico na novogoriški univerzi dr. Andrejo Gomboc.
Inženirji Peter Brajak, Saša Divjak, Andrej Kovačič in Slavko Rožič se spominjajo zlatih časov slovenske informacijsko-tehnološke industrije. Kako vidijo današnji razvoj?
Četrta epizoda serije je potrkala na vrata psihološke ambulante. Kako stres vpliva - če vpliva - na uspešnost postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo, kako obvladovati (partnerske) odnose, kaj so odrezavi odgovori.
Tretja epizoda serije gre tja, kjer se ustvari novo življenje. Kakšni so postopki, skozi katere gre par, kako zelo detektivsko je delo embriologov, v kakšni knjižnici genetskih bolezni se znajdejo klinični genetiki.
Druga epizoda serije se podaja v preteklost postopka zunjatelesne oploditve. Kdaj so se rojevale revolucionarne ideje ter koliko vztrajnosti in vere v svoje znanje je bilo potrebnih, da se je tehnologija uveljavila.
Neveljaven email naslov