Postavite na mizo skledo sadja in v hipu bodo tam. Vzamejo se tako rekoč iz nič – majhne, rjave, z velikanskimi očmi. Te drobne in za mnoge tako moteče vinske mušice, ki jih je največ prav jeseni, imajo neverjetno znanstveno pot, podpisujejo se pod kar šest Nobelovih nagrad.

Že desetletja tlakujejo pot napredku v genetiki, brez njih si ne znamo predstavljati razvoja nevrobiologije. V zadnjih 100 letih je zaradi svoje genetske podobnosti s človekom in drugih prednosti postala eden od najbolj raziskanih mehanizmov na svetu. V zadnjem času pa so postale resnično pomembne pri personalizirani terapiji raka. Zakaj je mušica tako priročen modelni organizem, kako genetsko podobna si je s človekom in ali res utaplja ljubezenske težave v alkoholu?

Sogovorniki:

• dr. Rok Kostanjšek, Katedra za zoologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
• dr. Gregor Belušič, Katedra za fiziologijo, antropologijjo in etologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
• dr. Thomas Kaufman, genetik in zaslužni profesor na Univerzi Bloomington v ameriški zvezni državi Indiana

Marsikaj o mušici izveste na FlyBase.org, ki jo je ustanovil Thomas Kaufman. 

Brali so Mateja Perpar, Igor Velše in Aleksander Golja, izbor glasbe Jernej I. Sobočan.