Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
692 epizod
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Leto 2010 je svetovno leto biodiverzitete. Biodiverziteta pomeni več kot samo vrstno bogastvo živih bitij, saj poleg vrstne diverzitete vsebuje tudi pojme ekosistemska diverziteta, genetska diverziteta ter molekulska diverziteta. Pojem, ki torej vsebuje variabilnost na vseh nivojih biološke organiziranosti, je danes v splošni uporabi v glavnem nadomestil druge, kot npr. biološka pestrost, biotska pestrost, vrstno bogastvo in naravna dediščina.
Dr. Matjaž Kuntner je biolog na Znanstvenoraziskovalnem Centru SAZU in sodelavec ameriškega nacionalnega prirodoslovnega muzeja inštitucije Smithsonian. Njegovo odkritje največjega pajka mrežarja na svetu je uvrščeno v najnovejšo Guinnessovo knjigo rekordov. Rekonstruiral je evolucijo te družine pajkov (Nephila) in dokazal, da je nova vrsta zlatega mrežarja – velikanski zlati mrežar, odkrit v zbirki raziskovalnega inštituta v Pretorii – največja, kar so jih kdaj odkrili.
Velike so le samice, katerih trup meri 3,8 centimetra, noge pa 10 do 12 centimetrov. Izjemno zanimivi pa so njihovi bizarni spolni rituali, saj velikanske samice pajkovke stremijo po poligamiji, medtem ko si drobni samčki prizadevajo za monopolizacijo samic.
Pred časom sta bila objavljena tudi dva znanstvena članka v soavtorstvu s slovenskim raziskovalcem, biologom Matjažem Kuntnerjem. V njih so sodelavci slovenskih in ameriških inštitucij, t.j. Znanstvenoraziskovalnega Centra SAZU, Univerze v Portoriku in Univerze v Akronu objavili opis in strukturo DNK nove vrste pajka z Madagaskarja, ki so ga poimenovali Darwinov drevesni pajek (angl. Darwin’s bark spider, latinsko Caerostris darwini).
V razpravah ugotavljajo, da je vrsta nenavadna zato, ker plete najdaljše znane mreže, ki se raztezajo preko rek, niti, ki sestavljajo njihovo pajčevino, pa predstavljajo do danes najtrši poznani biološki material. Nova vrsta pajka, Darwinov drevesni pajek, izdeluje najdaljše znane mreže doslej, dolge tudi do 25 metrov. Nenavadno je, da so bile tako velike pajkove mreže doslej poznane le peščici madagaskarskih vodičev po narodnih parkih, ne pa tudi znanstvenikom in zainteresirani javnosti. To kaže na še vedno slabo poznavanje osnovnih enot biodiverzitete, to je bioloških vrst in njihovih osnovnih značilnosti.
Dr. Kunter opozarja na človekovo uničevanje uničevanja narave, zaradi katerega izgubljamo biodiverziteto. Biologi lahko odkrivajo nove vrste, vendar je proces prepočasen in torej izgubljajo bitko s sočlovekom, ki habitate in posledično biodiverziteto prehitro uničuje. Poleg urgentne zaustavitve degradacije naravnih habitatov predlaga popolnoma nov pristop k trajnemu ohranjanju vrstne in genske diverzitete, namreč trajno zamrzovanje tkiv organizmov in njihove DNK v upanju, da bodo prihodnje generacije bolj odgovorne. Morda bodo z izpopolnjenim genskim inženiringom uspele ponovno vzpostaviti gensko diverziteto, ki je prejšnje generacije niso bile voljne ali zmožne ohraniti.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. Tako v drugi epizodi spoznamo Ajdo Lotrič, podiplomsko študentko ladijske arhitekture in arktične tehnologije na Univerzi Aalto na Finskem. Na sever jo je peljala ljubezen do mrazu in Arktike, ladijsko inženirstvo pa je začela študirati, ker jo je zanj navdušil dedek.
2188 članov v 51 državah sveta. Slovenci, ki so se izobrazili tudi v tujini. Kakšen je vtis o študiju čez mejo? Zakaj študirati na tujih univerzah? Je ključno vprašanje ostati v tujini ali se vrniti domov? V treh septembrskih Frekvencah X gostimo tri člane oziroma članice društva Vtis, društva v tujini izobraženih Slovencev. V prvi epizodi je z nami Eva Turk, ki je vse študijsko obdobje preživela v tujini, skoraj 25 let, zadnjih 5 let deluje kot izredna profesorica na Univerzi Jugovzhodne Norveške in raziskovalka na Univerzi v Oslu. Osredotočena je na polje javnega zdravstvenega sistema, opolnomočenja pacientov in vpeljevanje digitalizacije v polje zdravstva.
Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega.
20. julija mineva natanko 200 let od rojstva češkega meniha Gregorja Mendla, ki slovi kot oče genetike. Obletnica rojstva tega učenjaka, ki se je v zgodovino vpisal s križanjem graha, je lahko priložnost za to, da se na kratko ozremo na pot, ki jo je v teh dveh stoletjih prehodila genetika, in preletimo temeljne izzive, pred katerimi je danes. Maja Ratej se je o tem pogovarjala z genetikom dr. Alešem Mavrom s Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana. Začela sta s komentarjem dela Gregorja Mendla. Kaj je bil ta njegov revolucionarni uvid, zaradi katerega mu pravimo oče genetike?
Pred natanko desetletjem so iz raziskovalnega središča CERN v bližini Ženeve sporočili, da so se dokopali do enega največjih prebojev v fiziki sodobnega časa. Odkriti Higgsov bozon je bil edini še manjkajoči košček standardnega modela fizike osnovnih delcev. Veliki hadronski trkalnik, gigantska naprava dolžine ljubljanske obvoznice, je po skoraj štirih letih delovanja upravičil pričakovanja in potrdil, kar so fiziki predvidevali skoraj pet desetletij.
Danes je 23. junij, na ta dan je v koledarju kresna noč in po ljudskem verovanju naj bi bilo prav tedaj mogoče razumeti govorico živali, ob pogoju, da ti v čevelj pade praprotno seme. A da bi slišali živalsko govorico, ne potrebujemo ne kresne noči ne praprotnega semena, ampak le malo znanosti in domišljije. V svetu okoli nas je pravi vrvež – na vseh mogočih zvočnih frekvencah, v elektromagnetnih silnicah, barvnih spektrih, vibracijskih ritmih, kemičnih pošiljkah … Ste za to, da splezamo na babilonski stolp vsega živega? To epizodo sta pripravila Maja Ratej in strokovni sodelavec dr. Matjaž Gregorič. Sogovorniki: - Urša Fležar, Biotehniška fakulteta - Gordana Glavan, Biotehniška fakulteta - Ines Mandič Mulec, Biotehniška fakulteta - Jernej Polajnar, Nacionalni inštitut za biologijo - Barbara Zakšek, Center za kartografijo flore in favne - biologinja in operna pevka Petra Vrh Vrezec
Vesolje, telekomunikacije, genetika, medicina, podnebna znanost. Kateri so največji preboji, ki so zaznamovali ta znanstvena področja? Analiziramo največje mejnike na področju znanosti v zadnjih 50 letih.
Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.
Fizik svetovnega slovesa Carlo Rovelli o fiziki in filozofiji časa: "Čas kot tak v resnici ne obstaja. Čas je prostor, ki ga odpirata naš spomin in pričakovanje".
Frekvenca X se je v času praznovanja 50-letnice Vala 202 podala tudi med šolarje in kot vreče zlata med njimi delila šolske, profesorske, življenjske in raziskovalne izkušnje naših strokovnjakov. Prijetno, sicer hladno jutro je namreč na OŠ Brinje v Grosupljem zaznamoval pogovor z imenitnimi gosti, ki so se z veseljem pomešali med mladino. Dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel so osnovnošolcem prinesli in tudi prenesli svojo strast do raziskovanja, do eksperimentiranja in tudi reševanja ugank.
Frekvenca X se je pomešala med osnovnošolce - svoje raziskovalne, šolske, življenjske izkušnje so z mladimi radovedneži delili dr. Alojz Kodre, dr. Matevž Dular in dr. Anja Petković Komel.
Kako se je znanost delala pred 50. leti? Na Inštitutu Jožef Stefan in Kemijskem inštitutu smo obiskali laboratorije in tedaj aktivne raziskovalce ter preverili, kako se je znanost obnašala na terenu Biotehniške fakultete.
V Frekvenci X še zadnji, 3. del serije o zajemanju in shranjevanju ogljika, torej o sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V Frekvenci X nadaljujemo serijo oddaj o zajemanju in shranjevanju ogljika, sklopu tehnologij, ki bodo eden izmed pomembnih delov v mozaiku boja proti segrevanju ozračja.
V 1. delu serije Frekvence X o zajemanju in shranjevanju ogljika se odpravljamo v sežigalnico odpadkov, ki ima rešitev za svoje ogljične izpuste.
Na mineralnih gnojilih sloni slaba polovica prebivalstva na svetu, vse skupaj pa se je začelo s postopkom čudno zvenečega imena, pod katerega se podpisujeta Nobelovca Fritz Haber in Carl Bosch.
Kako je vojna v Ukrajini vplivala na raziskovanje vesolja, o odkritju najbolj oddaljene zvezde doslej, kako deluje vesoljski teleskop James Webb, o ERC projektu in o tem, kaj prinaša mesec maj.
Kaj so ključna vprašanja, ki bi jih bilo treba zastaviti prihodnjim oblikovalcem politik v Sloveniji v zvezi z znanostjo pri nas?
Kako uspešno bi se različice s hitrejšo prenosljivostjo ali izogibanjem imunski zaščiti ali kombinaciji obojega, lahko razširile po populaciji? Pogovor z dr. Mary Bushman s harvardske šole za javno zdravje.
Tri mlade znanstvenice predstavljajo svoje raziskovalne izzive, konkretne projekte, komentirajo razmere na področju znanosti v Sloveniji in svetu. Kje se vidijo v prihodnosti?
Neveljaven email naslov