Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ukvarjamo se z umetnostjo in delom poznoromantičnega ruskega skladatelja Alexandra Glazunova, ki je bil tudi dirigent in pedagog. Velik del svojega življenja je posvetil saintpetersburškemu konservatoriju. V svoji glasbi je spojil nacionalizem s kozmopolitskimi pogledi. Glasbeni naslednik Balakireva se je nagibal k epski veličini Borodina, njegova glasba pa kaže tudi vplive drugih skladateljev.
MILIJ ALEKSEJEVIČ BALAKIREV / SERGEJ MIHAJLOVIČ LJAPUNOV: ISLAMEY, ORIENTALSKA FANTAZIJA
SIMFONIČNI ORKESTER BAVARSKEGA RADIA, Dirigent: ESA PEKKA SALONEN
NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ZGODBA O CARJU SALTANU
SIMFONIČNI ORKESTER HRVAŠKE RADIOTELEVIZIJE, Dirigent: VLADIMIR KRANJČEVIĆ
DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40
Violončelo: ANDREJ PETRAČ, Klavir: BOJAN GORIŠEK
ALEKSANDER GLAZUNOV: LETNI ČASI, OP. 67
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARKO MUNIH
SERGEJ SERGEJEVIČ PROKOFIEV: SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 94A
Violina: EMMANUELE BALDINI, Klavir: ROBERTO TURRIN
100 epizod
V novi dan vabimo z glasbo. Izbiramo glasbeno literaturo od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja.
Ukvarjamo se z umetnostjo in delom poznoromantičnega ruskega skladatelja Alexandra Glazunova, ki je bil tudi dirigent in pedagog. Velik del svojega življenja je posvetil saintpetersburškemu konservatoriju. V svoji glasbi je spojil nacionalizem s kozmopolitskimi pogledi. Glasbeni naslednik Balakireva se je nagibal k epski veličini Borodina, njegova glasba pa kaže tudi vplive drugih skladateljev.
MILIJ ALEKSEJEVIČ BALAKIREV / SERGEJ MIHAJLOVIČ LJAPUNOV: ISLAMEY, ORIENTALSKA FANTAZIJA
SIMFONIČNI ORKESTER BAVARSKEGA RADIA, Dirigent: ESA PEKKA SALONEN
NIKOLAJ ANDREJEVIČ RIMSKI KORSAKOV: ZGODBA O CARJU SALTANU
SIMFONIČNI ORKESTER HRVAŠKE RADIOTELEVIZIJE, Dirigent: VLADIMIR KRANJČEVIĆ
DMITRIJ DMITRIJEVIČ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40
Violončelo: ANDREJ PETRAČ, Klavir: BOJAN GORIŠEK
ALEKSANDER GLAZUNOV: LETNI ČASI, OP. 67
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Dirigent: MARKO MUNIH
SERGEJ SERGEJEVIČ PROKOFIEV: SONATA ŠT. 2 V D-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 94A
Violina: EMMANUELE BALDINI, Klavir: ROBERTO TURRIN
Poslušamo Romantične prizore Enriqua Granadosa, Balado v Des-duru za violino in klavir Rista Savina, Lipovškovo Drugo suito za godala in Dve fugeti Benjamina Ipavca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za kanadsko sodobno glasbo lahko na splošno rečemo, da je zelo odprto sprejela tako ameriške kot francoske vplive, za skladatelje pa, da so se tisti, ki delujejo v angleško govorečem delu te dežele, nekako bolj navezali na njeno južno sosedo, francoski del pa je po kulturnem izročilu ostal bolj zvest matični domovini.
Edward Macdowell je kompozicijo študiral v Parizu in Frankfurtu, tako da je dobro spoznal francoske in nemške koncepte kompozicije. Seznanil se je tudi s Claro Schumann in Franzem Lisztom, ki je Nemškemu glasbenemu združenju predlagal izvedbo ene od Macdowellovih kompozicij. Zaradi finančnih težav se je leta 1888 vrnil v Združene države Amerike in v Bostonu nadaljeval glasbeno kariero. Macdowell ni bil glasbeni revolucionar, segal je po po glasbeni retoriki velikih klasikov devetnajstega stoletja. Dobra formalna glasbena izobrazba mu je omogočila, da je zmogel svoje zamisli uspešno zapisati v partituro. Ena od poglavitnih značilnosti njegove glasbe pa je bogata melodika, podkrepljena s spretno orkestracijo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na sporedu Španski karneval Davida Poppra, Uvertura, scherzo in finale za orkester v E-duru, op. 52 Roberta Schumanna, Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68, 'Pastoralna' Ludwiga van Beethovna, Romanca za violino in orgle, op. 25 Otta Olssona, Suita sedmega dne za orkester Alda Kumarja in Impromptu v As-duru, op. 29, št. 1 Frédérica Chopina.
Predvajamo Godalni kvartet št. 2 v A-duru Juana Crisostoma de Arriage, delo komaj 15-letnega nadarjenega skladatelja, ki se ga je po prezgodnji smrti oprijel vzdevek Španski Mozart.
Na sporedu Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, Šest plesov iz zbirke 'Danserye' Tielmana Susata v priredbi Johna Ivesona, 'Chaconne' iz Partite št. 2 v d-molu za solo violino, BWV 1004 Johanna Sebastiana Bacha in Sinfonia concertante št. 1 v F-duru Giovannija Battista Viottija.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Tartinija, Vivaldija, Cimarose, Haydna, Serafina Vilharja, Kozine, Pahorja, Volariča, Šantla, Gobca, Škoberneta, Srebotnjaka, Kodra, Ipavca, Bravničarja in Arniča.
Neveljaven email naslov