Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.
100 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.
17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.
17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.
17. julija se je v mestu Ames v ameriški zvezni državi Iowi rodil skladatelj Peter Schickele. Zaslovel je s številnimi parodijami na temo klasične glasbe, eden njegovih najbolj znanih ''izumov'' pa je P. D. Q. Bach, enaindvajseti od dvajsetih sinov Johanna Sebastiana Bacha. Kot je zapisal Schickele, je P. D. Q. Bach v primerjavi z drugimi Bachovimi sinovi posedoval izvirnost Johanna Christiana, aroganco Carla Philippa Emanuela in nepoznanost Johanna Christopha Friedricha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Predvajamo uverturo k operi Faniska Luigija Cherubinija in Sonato za klavir v f-molu, op. 2/1 Ludwiga van Beethovna.
Na sporedu Romanca za flavto in harfo, op. 37 Camilla Saint-Saënsa, Respighijeva simfonična pesnitev Rimski vodnjaki, Fantazija za klavir v fis-molu, op. 28, imenovana tudi 'Škotska sonata' Felixa Mendelssohna, Pihalni kvintet na švicarske ljudske pesmi, op. 53 Alberta Moeschingerja, Italija – rapsodija za veliki orkester, op. 11 Alfreda Caselle, Malinconia za violončelo in klavir, op. 20 Jeana Sibeliusa ter fanfare in plesna pesnitev La Peri.
Predvajamo uverturo k operi Faniska Luigija Cherubinija in Sonato za klavir v f-molu, op. 2/1 Ludwiga van Beethovna.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Krstnika Dolarja, Ivačiča, Krstnika Novaka, Poscha, Janija Goloba, Benjamina in Gustava Ipavca, Adamiča, Lipovška, Kozine, Žebreta, Gabrijelčiča in Arniča.
Pozornost posvečamo skladateljem, ki so bili povezani s Prago, z enim od, godovinsko gledano, pomembnejših središč, v katerih sta cveteli znanost in umetnost. JAN DISMAS ZELENKA: SONATA ŠT. 3 V B-DURU ZA VIOLINO OBOO, FAGOT IN BASSO CONTINUO ENSEMBLE BERLIN PRAG ANTONIO VIVALDI: KONCERT ŠT. 1 ZA VIOLINO IN ORKESTER V E-DURU, OP. 8, RV 269, Pomlad iz cikla Štirje letni časi KONCERT ŠT. 2 ZA VIOLINO IN ORKESTER V G-MOLU, OP. 8, RV 315, Poletje iz cikla Štirje letni časi Violina in drigent: BENJAMIN ZIERVOGEL, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA BEDŘICH SMETANA: KLAVIRSKI TRIO V G-MOLU, OP. 15 TRIO ISONTIUS: violina: MATEJ HAAS, violončelo: SEBASTIAN BERTONCELJ, klavir: MIHA HAAS WOLFGANG AMADEUS MOZART: SIMFONIJA ŠT. 38 V D-DURU, K. 504, PRAŠKA ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: HARTMUT HAENCHEN BOHUSLAV MARTINŮ: SONATINA ZA DVE VIOLINI IN KLAVIR Violina: KAREL ŽUŽEK in BOŽO MIHELČIČ, klavir: MILIVOJ ŠURBEK LUDWIG VAN BEETHOVEN: ADAGIO V ES-DURU ZA MANDOLINO IN ČEMBALO, WOO 43 B SONATINA V C-MOLU ZA MANDOLINO IN ČEMBALO, WOO 43 A SONATINA V C-DURU ZA MANDOLINO IN KLAVIR, WOO 44 A Mandolina: VLADIMIR HROVAT, čembalo: ANDREJ JARC
V drugem delu Glasbene jutranjice se posvečamo nekoliko sodobnejši češki glasbi: ZDENĚK LUKÁŠ: TRIJE RONDOJI ZA FLAVTO, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 123 ANSAMBEL MARTINŮ: flavta – MIROSLAV MATĚJKA, violončelo – BLEDAR ZAJMI, klavir – MIROSLAV NAVRÁTIL GIDEON KLEIN / VOJTECH SAUDEK: PARTITA ZA GODALA GODALNI ORKESTER IZ PADOVE IN BENETK, dirigent: NADA MATOŠEVIĆ PETR EBEN: DUETTINI ZA VIOLINO IN HARFO Harfa: MOJCA ZLOBKO VAJGL, violina: MIRAN KOLBL
Petek je pogosto čas, ko se spomnimo nekaterih obletnic rojstev ali smrti velikih imen glasbene zgodovine. Danes se bomo spomnili štirih skladateljev. EVARISTO FELICE DALL'ABACO: KONCERT ZA GODALA GODALNI ANSAMBEL RTV SLOVENIJA Dirigent: JANEZ ALADAR ANTON STEPANOVIČ ARENSKI: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER V F-MOLU, OP. 2 Klavir: STEPHEN COOMBS, ŠKOTSKI SIMFONIČNI ORKESTER BBC, dirigent: JERZY MAKSYMIUK GEORGE BUTTERWORTH / ALFRED EDWARD HOUSMAN: PESMI SHROPSHIRSKEGA MLADENIČA NAJLEPŠE OD DREVES KO SEM BIL ENAINDVAJSET NE GLEJ ME V OČI NE MISLI VEČ, FANT MAR MOJA EKIPA ORJE? Bariton: THOMAS ALLEN, klavir: GEOFFREY PARSONS JAAP GERAEDTS: SONATINA ZA FLAVTO IN KLAVIR Flavta: JACQUES ZOON, klavir: BERND BRACKMAN
Neveljaven email naslov