Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poslušajmo Simfonijo št. 2 v D-duru Matije Bravničarja, Koncert za klavir in orkester Ljuba Rančigaja, Oktet št. 1 v B-duru Carla Philippa Stamitza, Mozartovo Sonato za violino in klavir št. 35 v A-duru, Sonato da camero v starem slogu Vladimirja Lovca in Romanco v a-molu Clare Schumann.
100 epizod
Resna in jazzovska glasba, primerna za začetek dneva, kratki komentarji, včasih tematska rdeča nit
Poslušajmo Simfonijo št. 2 v D-duru Matije Bravničarja, Koncert za klavir in orkester Ljuba Rančigaja, Oktet št. 1 v B-duru Carla Philippa Stamitza, Mozartovo Sonato za violino in klavir št. 35 v A-duru, Sonato da camero v starem slogu Vladimirja Lovca in Romanco v a-molu Clare Schumann.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ta štiristavčna kompozicija, pri kateri imajo vsi inštrumenti (dve violini, viola in violončelo) enakovredno vlogo, se je razvila okoli leta 1750 z deli Josepha Haydna, ki velja za "očeta godalnega kvarteta". Njene začetke pa lahko najdemo že v baročni triosonati, pri kateri sta dva solistična inštrumenta nastopala ob spremljavi violončela ali inštrumenta s tipkami. Poslušamo Haydnov Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 ter Godalni kvartet št. 1 v C-duru, op. 2 Paula Hindemitha.
Poslušajmo uverturo k operi Viljem Tell Gioachina Rossinija in tretji stavek Mahlerjeve Simfonije št. 9 v D-duru.
Ta štiristavčna kompozicija, pri kateri imajo vsi inštrumenti (dve violini, viola in violončelo) enakovredno vlogo, se je razvila okoli leta 1750 z deli Josepha Haydna, ki velja za "očeta godalnega kvarteta". Njene začetke pa lahko najdemo že v baročni triosonati, pri kateri sta dva solistična inštrumenta nastopala ob spremljavi violončela ali inštrumenta s tipkami. Poslušamo Haydnov Godalni kvartet št. 36 v B-duru, op. 50 ter Godalni kvartet št. 1 v C-duru, op. 2 Paula Hindemitha.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, bohemski slikarji, ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu osemnajstega stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila Pariške simfonije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Neveljaven email naslov