Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zakladnica baletnih zgodb je polna zanimivih likov, ljubezenskih zapletov, hrepenenja, drame in veselja. V današnji oddaji Glasbena skrinjica bomo spoznali zgodbo baleta Don Kihot, ki se napaja v španskem romanu Don Kihot iz Manče pisatelja Miguela de Servantesa. Glasbo za balet je ustvaril avstrijski skladatelj Ludwig Minkus, pri čemer gre za prvo sodelovanje skladatelja s slovitim francoskim baletnikom, pedagogom, libretistom in koreografom Mariusom Petipajem. Balet so prvič izvedli 26. decembra 1869 v carskem gledališču Bolšoj v Moskvi.
Zakladnica baletnih zgodb je polna zanimivih likov, ljubezenskih zapletov, hrepenenja, drame in veselja. V današnji oddaji Glasbena skrinjica bomo spoznali zgodbo baleta Don Kihot, ki se napaja v španskem romanu Don Kihot iz Manče pisatelja Miguela de Servantesa. Glasbo za balet je ustvaril avstrijski skladatelj Ludwig Minkus, pri čemer gre za prvo sodelovanje skladatelja s slovitim francoskim baletnikom, pedagogom, libretistom in koreografom Mariusom Petipajem. Balet so prvič izvedli 26. decembra 1869 v carskem gledališču Bolšoj v Moskvi.
Zakladnica baletnih zgodb je polna zanimivih likov, ljubezenskih zapletov, hrepenenja, drame in veselja. Spoznali bomo zgodbo baleta Plameni Pariza v koreografiji Vasilija Vainonena in režiji Sergeja Radlova. Glasbo zanj je po navdihu pesmi francoske revolucije ustvaril ruski skladatelj Boris Asafjev. Libreto Nikolaja Volkova in Vladimirja Dmitrijeva je bil prirejen po knjigi francoskega pesnika in pisatelja Félixa Grasa iz leta 1896 Rdeči z juga. Premiera je bila v gledališču Kirov (današnje Mariinsko gledališče) v Sankt Peterburgu 7. novembra 1932.
Pred prazniki, ki bodo zaznamovali prihodnja meseca, bomo v današnji oddaji Glasbena skrinjica poslušali Rimske praznike Ottorina Respighija, zadnjo izmed treh simfoničnih pesnitev, ki jih je skladatelj posvetil večnemu mestu. V njej je prevedel v glasbo zgodbe iz rimske praznične zgodovine od antičnih časov pa vse do danes. Feste romane, to je izvirni naslov dela, je Respighi končal leta 1928. Sloviti italijanski dirigent Arturo Toscanini in Newyorški filharmonični orkester sta jih premierno predstavila v Carnegijevi dvorani februarja leto pozneje.
Leta 1958 je francoski skladatelj Edgard Varèse v sodelovanju z arhitektom Le Corbusierjem in njegovim pomočnikom, grškim skladateljem Iannisom Xenakisom, ustvaril glasbeno zvočno kuliso za paviljon Philips Electronics na svetovnem sejmu Expo58 leta 1958 v Bruslju. Ob vstopu in izstopu so obiskovalci slišali kratko, 3-minutno Xennakisovo skladbo z naslovom »Concret PH«.
Neveljaven email naslov