Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.
Izkušnje glasbenih profesionalcev na azijskih trgih s svojstvenimi pravili delovanja
Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.
“Razlika med turnejami v Evropi in Aziji je v tem, da v Aziji potuješ z letalom, v Evropi pa z avtobusom. Razlika je tako v cenah kot tudi logistiki – izvajalci le redko vzamejo s seboj vso opremo, v Aziji jo zagotovijo klubi, medtem ko v Evropi to ni samo po sebi umevno. Logistika je popolnoma drugačna. Divje je, toda zabavno!” – organizatorka turnej Alexandra Vivirschi
“Japonskim partnerjem smo poslali okoli 200 albumov, ne predstavljam si nikogar na zahodu, da bi vse to preposlušal, kar pa so oni naredili – vzeli so si čas za naš celoten katalog.” – glasbeni založnik Dario Rot
“Na Japonskem bi ostal dlje časa in bi tudi intenzivneje investiral v glasbeno kariero, če bi imel možnost bivanja in dela. To ni bilo možno, za glasbeno oziroma umetniško vizo moraš biti resnično prepoznaven glasbenik, ki polni stadione. Sam sem nastopal preko turističnih viz.” – glasbenik N’toko
Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.
Izkušnje glasbenih profesionalcev na azijskih trgih s svojstvenimi pravili delovanja
Azijski glasbeni trg iz leta v leto viša prihodke z naslova digitalnih in fizičnih glasbenih izdaj. Prav zato postaja vedno bolj zanimiv za različne profile glasbenih profesionalcev, ki si s prodorom na azijski trg obetajo nove odjemalce glasbe ter bolj pregleden poslovni model. Na dunajskem glasbenem festivalu Waves Vienna je nedavno potekala okrogla miza na temo uvoza evropske glasbe na azijski trg, pot do tega pa ni vedno najbolj enostavna. O svojih izkušnjah so govorili organizatorka turnej Alexandra Vivirschi, glasbeni založnik Dario Rot in glasbenik Miha Blažič – N’toko, Slovenca, ki sta svoje glasbene korenine pognala tudi na Japonskem.
“Razlika med turnejami v Evropi in Aziji je v tem, da v Aziji potuješ z letalom, v Evropi pa z avtobusom. Razlika je tako v cenah kot tudi logistiki – izvajalci le redko vzamejo s seboj vso opremo, v Aziji jo zagotovijo klubi, medtem ko v Evropi to ni samo po sebi umevno. Logistika je popolnoma drugačna. Divje je, toda zabavno!” – organizatorka turnej Alexandra Vivirschi
“Japonskim partnerjem smo poslali okoli 200 albumov, ne predstavljam si nikogar na zahodu, da bi vse to preposlušal, kar pa so oni naredili – vzeli so si čas za naš celoten katalog.” – glasbeni založnik Dario Rot
“Na Japonskem bi ostal dlje časa in bi tudi intenzivneje investiral v glasbeno kariero, če bi imel možnost bivanja in dela. To ni bilo možno, za glasbeno oziroma umetniško vizo moraš biti resnično prepoznaven glasbenik, ki polni stadione. Sam sem nastopal preko turističnih viz.” – glasbenik N’toko
Med 10. in 13. julijem je v Ljubljani potekal 65 Jazz Festival, na katerem so se zvrstili tako domači kot tuji glasbeniki. Ponudil je prostor pod soncem za publiko, ki ima rada neustaljene melodije in ki raje kot odgovore postavlja vprašanja. Eno izmed glavnih imen festivala je bil tudi Chief Adjuah, neworleanški glasbenik, skladatelj in inovator, ki smo ga pred koncertom ujeli v avli hotela.
Roskilde je ne samo največji poletni glasbeni festival na Danskem, ampak tudi eden največjih v Evropi. Vsako leto na sever Evrope privabi 130 tisoč obiskovalcev. Že desetletja festival slovi po odlični in raznoliki ponudbi glasbenih izvajalcev, njegova 52. izvedba pa je letos po besedah starejših obiskovalcev bližje predvsem mlajšim generacijam.
Od 13. do 16. junija se je v Avstriji odvil festival Nova Rock, ki je v štirih dneh na treh odrih ponudil veliko dobre glasbe in zabave. Nastopili so Green Day, Billy Talent, Jane's Addiction, Avenged Sevenfold, Maneskin, Avril Lavigne, Alice Cooper in mnogi drugi.
Kultura hip hopa v Sloveniji je že približno 40 let zelo močna, še vedno vztraja ter pridobiva nove ljubitelje in ustvarjalce. A tudi ustvarjalci morajo nekje začeti in se uriti, prav to pa ponuja mladinski natečaj Mladi rapetek, ki že deveto leto mladim ponuja delavnice vseh hiphopovskih zvrsti: rap, ples, grafitiranje, ustvarjanje beatov oz. beatmaking, didžejanje in beatbox. Mladi in Zlati rapetek, to je verzija za odrasle, sta letos organizirala dve delavnici v maju, udeleženci pa so lahko pokazali svoje veščine na končnem nastopu v soboto.
Letos nas doma in v bližini čaka več tisoč koncertov in festivalov, ki nas k obisku vabijo z zvenečimi imeni svetovne glasbene scene. Po dolgotrajnem zaprtju prireditvenih prostorov in boju za obstanek številnih neodvisnih prizorišč pa na nevzdržnosti glasbenega posla in še posebej koncertnih turnej vse bolj opozarjajo glasbeniki, ki se spopadajo z dvigom cen na vseh področjih. Kljub temu pri nas obstajajo različne vrste pomoči za glasbenike, ki prodirajo v tujino, sporočata Miha Prašnikar in Matevž Bitenc.
Prejšnji teden je v 61. letu starosti zaradi srčnega napada umrl glasbenik in producent Steve Albini. Še raje kot producent se je opisal kot zvočni inženir, ki je slovel po svoji punkovski delovni etiki v slogu "naredi sam". Albini je bil velik kritik glasbene industrije, ki naj bi izkoriščala glasbenike in glasbenice ter jih napeljevala k stilistično homogenemu izražanju.
Pretekli petkov večer bi minil v nebesnem znamenju Čomp, če bi ta obstajal. Zagotovo pa je bila konstelacija zvezd prava za izvrstno praznovanje 30. obletnice skupine Čompe. Čompe se v svojem ustvarjanju sprehajajo čez pesniške opuse Milana Jesiha, Edvarda Kocbeka, Andreja Rozmana - Roze, morda najbolj prepoznavno vez pa je Janez Škof stkal okoli besedil Daneta Zajca.
"Nobene strasti ni več v meni. Bolje je izgoreti kot pa zbledeti," je v poslovilnem pismu Kurt Cobain citiral pesem Neila Younga. Od samomora Kurta Cobaina danes mineva 30 let, več, kot jih je štel ob svoji smrti, ko se je pridružil neslavnemu klubu 27.
Festival Tresk pod okriljem Radia Študent že 15 let predstavlja obračun glasbe in založništva. Z vizualnimi natečaji, pogovori, koncerti in klubskimi dogodki Tresk tematizira neodvisno glasbeno sceno in plete socialno mrežo glasbenikov, vizualnih ustvarjalcev, založnikov, distributerjev, organizatorjev, medijev, trgovcev ter podpornikov in poslušalcev.
Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.
MENT Ljubljana je eden vodilnih predstavitvenih festivalov in glasbenih konferenc v Srednji in Vzhodni Evropi ter največji tovrstni dogodek v regiji. Je večkrat nagrajeni festival glasbenih odkritij, ki v simbiozi s konferenco omogoča predstavitev glasbenih izvajalcev iz cele Evrope pred mednarodnimi glasbenimi profesionalci in občinstvom. V Glasbeni zgodbi se o festivalu MENT pogovarjata Klara Zupančič in umetniški direktor ter vodja festivala Andraž Kajzer.
Pretekli teden je v nizozemskem mestu Groningen potekal festival Eurosonic. Gre za neprofitno organizacijo in neodvisno platformo, namenjeno promociji in odkrivanju nove evropske in nizozemske glasbe. Na štiridnevnem predstavitvenem festivalu in glasbeni konferenci na različnih prizoriščih v Groningenu so se predstavili tudi trije domači glasbeni izvajalci Joker Out, Freekind in Hei'An. Prek EBU-ja se je nastopajočim na festivalu pridružila tudi Neja Jerant.
Za novoletno žaganje imamo v Glasbeni zgodbi dober izgovor. Na prvi dan novega leta 2024 se spominjamo prvega koncerta legendarne slovenske skupine Niet, ki je prvič stopila na oder leta 1984, torej pred točno 40 leti. Klara Zupančič se je ob tej častitljivi obletnici pogovarjala z Igorjem Dernovškom.
Klara Zupančič je obiskala novo razstavo Slovenski punk in fotografija, ki se je prejšnji teden odprla v Galeriji Cankarjevega doma. Morda nenavaden kraj za gibanje, ki je pretreslo svet. Cankarjev dom je bil sprva prizorišče uglednih kulturnih in političnih dogodkov, na primer 9. kongresa Zveze komunistov Slovenije, ki je Otroke socializma navdihnil za prepevanje o usnjenih torbicah, že kmalu pa je začel gostiti tudi dogodke, ki so se spraševali o politični ureditvi in državotvorni kulturni krajini, v katalogu ob razstavi pojasnjuje Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma. V Glasbeni zgodbi se bomo preselili prav tja, Klara Zupančič pa se ob tem sprašuje, kako se punk počuti v galeriji. Sogovornica: dr. Marina Gržinić, znanstvena svetnica na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU in redna profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju
Reportaža z dogodka Izštekanih 10, s katerim se je legendarna glasbena oddaja Vala 202 poklonila še eni legendi, Vladu Kreslinu. Svežemu 70-letniku se je poklonila dvanajsterica izvajalcev: Kokosy, Ethnotrip, Tomaž Hostnik, Jardier, Skova in Skovani, Hauptman, Masayah, Chris Eckman in Jana Beltran, Marina Martensson, Leopold I. in Drügi, Batista Cadillac, ter Dan D. Kar nekaj takih ljudi, ki se jih človek razveseli, je poskrbelo za čudovite priredbe Kreslinovih brezčasnih pesmi, kar je bila tudi rdeča nit celotnega večera.
V prejšnjih treh epizodah smo se sprehodili skozi bogato svetovno in slovensko zgodovino hiphopa, v četrtem delu pa Klara Zupančič z gosti razmišlja o sedanjosti in prihodnosti hiphopa, ki letos praznuje 50 let. Sogovorniki: - Matjaž Ambrožič – Ambro - Borja Močnik – Borka - Mare Godnjavec – Jizah - Kyler Bucano (muzej hiphopa v Bronxu) - Peter Kadin (podjetje Empire)
V prejšnji epizodi smo se ob 50. obletnici hiphopa posvetili producentom, DJ-jem, plesu, modi in stilu. S svetovnega podija pa se podajamo v domače hiphopovske loge.
V prejšnji epizodi radijske serije o hiphopu smo predstavili njegove začetke. Letos namreč praznujemo 50 let enkratne kulture, ki so jo močno zaznamovali glasbeni producenti. V drugem delu se bomo posvetili prav njim, hkrati pa secirali komade, plesali breakdance, DJ-jali ter končali z modo. Vsi ti elementi so, kot boste slišali, močno prepleteni. Sogovorniki: - Hugo Smeh - Simon Stojko Falk - Miha Blažič - Mare Godnjavec - Jizah - Matjaž Ambrožič - Borja Močnik
Pred 50 leti se je na glasbenem obzorju pojavila nova oblika umetniškega izraza, ki je spremenila ne le glasbeni, temveč tudi svetovni kulturni horizont. K njenemu sedanjemu statusu, ki je vse več kot le glasbena zvrst, nas bodo v radijski seriji vodili ustvarjalci, premišljevalci in poznavalci. Pojdimo na začetek. Leta 1973 se je v Bronxu rodil hiphop.
Naredi sam, bodi čuden, samosvoj, ustvarjaj, tudi brez izobrazbe, poskusi po svoje, so ideje, ki jih snovalci punk rock muzeja v Las Vegasu želijo prenesti na svoje obiskovalce. Ta je letos odprl svoja vrata, ki vodijo do resničnega, vsem dostopnega vadbenega prostora za igranje instrumentov, tatu-studia, poročne dvorane in odbitega bara.
Neveljaven email naslov