Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović
Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.
"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović
Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
Od leta 2019 za zbiranje in razdeljevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov skrbi kolektivna organizacija Kopriva
Kolektivna organizacija Kopriva je leta 2019 pridobila dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko ali vizualno snemanje, ki se opravi pod pogoji zasebne ali druge lastne uporabe in ki pripada avtorjem, izvajalcem, proizvajalcem fonogramov in filmskim producentom. Spomnimo: pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, USB-ključkov in drugih praznih nosilcev podatkov se kupcem zaračunava denarno nadomestilo, ki se razdeljuje med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za tako imenovane “praznjake”, torej katere koli naprave, ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, desetletje ni bilo regulirano, čeprav je zakon to določal. V tem času naj bi po bilo po predvidevanjih za upravičence izgubljenih najmanj 10 milijonov.
"Če smo bili pred dvema letoma v neki negotovi sferi glede vzpostavitve nekoč že obstoječega in nato ukinjenega poslovnega sistema, se je zgodba naslednji dve leti zapeljala približno tako, kot je bil predstavljen načrt v samem začetku. Kopriva se je vzpostavila na terenu, zaznamujejo nas učinkovitost, vztrajnost, predvsem pa nekonfliktnost. Na ta način je mogoče sklepati razmerja tudi z bistveno močnejšimi igralci na terenu. Ne pozabimo – zavezanci za plačilo tega nadomestila so močne in ugledne firme na slovenskem trgu." - Nikola Sekulović
Imetniki pravic pa svojih nadomestil ne prejemajo neposredno od Koprive, zato se jim vanjo tudi ni treba včlaniti. Kopriva namreč nadomestila zbira in jih razdeli kolektivnim organizacijam z dovoljenjem za delitev. Imetniki pravic zato izplačila nadomestil lahko pričakujejo prek svojih kolektivnih organizacij SAZAS, AIPA, IPF in ZAMP. Članice društva Kopriva pa so torej kolektivne organizacije, ki po prejemu nadomestil te razdelijo po svojih lastnih ključih, ki so navedeni v pravilnikih o delitvi posameznih kolektivnih organizacij.
"Vajeni smo sistema iz nekih prejšnjih časov, ko je bil denar zelo otipljiv. Ti si opravil neko storitev, dobil za to plačano – posel je bil precej enostaven v primerjavi z 21. stoletjem, kjer se veliko posla naredi na daljavo v digitalnem okolju. Posledice so, da se poslovni modeli spreminjajo. Sodobni ustvarjalec bo obsojen na popolnoma drugačen poslovni model, torej ne bo odvisen samo od enega vira prihodkov, temveč od tako imenovanih mikroprihodkov, ki bodo prihajali z različnih koncev. Mislim, da bomo morali vse vloge prisiljeni ozavestit, osmislit in ugotoviti, na katerem koncu smo najbolj zainteresirani." - Nikola Sekulović
Eden izmed izzivov Koprive pa je tudi sprememba avtorskopravne zakonodaje. Direktiva o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu ustvarjalcem prinaša številne novosti. Kljub temu, da so imele države članice Evropske unije za prenos direktive čas do 7. junija 2021, ta pri nas še ni implementirana. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so v pisnem odgovoru za Val 202 pojasnili, da do zamud prihaja zaradi pandemije koronavirusa, saj je ta preprečila izvedbo načrtovanih javnih posvetovanj v živo ter posledično obravnavo številnih mnenj deležnikov in iskanje kompromisnih rešitev med zelo različnimi ter tudi nasprotujočimi si mnenji deležnikov. Do zamud prihaja tudi zaradi predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Posledice zamud pa nas lahko drago stanejo, ob letu dni zamude pri prenosu direktive bi ob srednjem koeficientu resnosti kršitve 10 (na lestvici od 1-20) pavšalni znesek kazni za vsako direktivo znašal okoli 555.000 evrov. Navedeni znesek se z vsakim dnem zamude povečuje in je lahko seveda še višji, če bi se Evropska komisija odločila predlagati višji koeficient resnosti kršitve, še dodajajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Špil liga je natečaj za srednješolske glasbenike, na katerem so v zadnjih desetih letih svoje prve glasbene korake naredile zasedbe, kot so Joker Out, Koala Voice in LPS. In Špil liga praznuje deset let.
V 90. letih so arheologi v podzemni jami Divje babe našli nenavadno kost. Stara naj bi bila od 50 do 60 tisoč let. Že na prvi pogled so ocenili, da bi lahko šlo za piščal – v tem primeru bi jo ustvarili neandertalci. To bi pomenilo, da gre za najstarejši instrument na svetu. Etnomuzikolog dr. Drago Kunej je začel z izdelavo replik iz različnih materialov. Uporabil je mavec, glino, kovino, celo sveže kosti. Presenetilo ga je, kako enostavna je izdelava replik, še posebej z modernim orodjem. Prepričan pa je, da bi bila tudi izdelava v obdobju neandertalcev razmeroma enostavna. S tem, ko je na replike lahko zaigral, je bil vedno bližje, da potrdi slutnjo – da gre resnično za instrument. Poseben artefakt, ki nakazuje, da moramo premisliti in predrugačiti naš pogled na zgodovino, umetnost in življenja naših daljnih prednikov.
Tukaj je nekaj utrinkov s sinočnjega velikega praznovanja 30-te obletnice Izštekanih. Ja, tri desetletja je letos dopolnila legendarna glasbena oddaja, katere alfa in omega je Jure Longyka. Koncertno praznovanje se je zgodilo v ljubljanskih Križankah, ki so bile nabito polne, saj je bil koncertni večer razprodan že pred meseci. Temu primerno pa je bilo tudi vzdušje.
O glasbenikih, ki so zavrnili različne, finančno mamljive ponudbe. Od The Doors, ki so zavrnili oglaševalce, prek zavrnjene ponudbe za vnovično združitev The Smiths, pa vse do Lady GaGa, ki je zavrnila politike.
Umetna inteligenca je glavna tema tudi v glasbi, zato ni nič čudnega, da so se na tem področju razvila nekatera podjetja, povezana z njo. Tako je podjetje BandLab, ki ob pomoči umetne inteligence uporabnikom omogoča odkrivanje nove glasbe, hkrati pa pomaga glasbenikom, da se povežejo in ustvarjajo. Med inovativnimi podjetji je zagotovo treba omeniti še Yousician, aplikacijo, ki pomaga pri učenju instrumentov, ter podjetje Vampr, ki omogoča povezovanje med različnimi glasbenimi profesionalci.
Klara Zupančič z gosti predstavlja nekatera najpomembnejša obdobja, prizorišča in žanre, ki so se razvili v New Yorku in močno zaznamovali nadaljnje globalno glasbeno izražanje. V Glasbeni zgodbi preletimo le peščico pomembnih glasbenih prizorišč, obdobij in žanrov v New Yorku, svetovnem glasbenem središču, kjer se prepleta veliko različnih kultur. Vsako izmed obdobij je prispevalo k živahnemu glasbenemu ekosistemu, ki pa na žalost tone v rokah ultrakapitalistov. Koncerte si zaradi vse višjih cen vstopnic, o katerih redno poročamo, lahko privoščijo le še ljudje z velikimi dohodki, to pa je začelo izpostavljati vedno več glasbenic in glasbenikov.
22. april je dan, ko slavimo neodvisne trgovine z glasbo. Ob tej priložnosti se je Klara Zupančič pogovarjala z lastniki ploščarn v New Yorku in povprašala, kako se na ta dan pripravljajo v Združenih državah. Mednarodni glasbeni dogodek je bil sicer prvič organiziran leta 2007, ko so se v Združenih državah zbrali lastniki neodvisnih trgovin s ploščami in njihovi zaposleni ter s tem praznovali in počastili unikatno kulturo neodvisnih ploščarn. Teh je po podatkih, dostopnih na spletni strani Record Store Day, le v Združenih državah približno 1400. Gre za priložnost, ob kateri postavljamo na piedestal vse sodelujoče v dolgi verigi glasbene proizvodnje.
Rolling Stone velja za vodilni medij na področju glasbe. Ustanovljen je bil leta 1967, poleg glasbe pa se osredotoča tudi na politiko in popularno kulturo. V vlogi namestnika glasbenega urednika in glasbenega novinarja tam piše, ustvarja in urednikuje Simon Vozick-Levinson, ki ga je bogata kariera pripeljala do pogovorov z največjimi svetovnimi zvezdami, tudi s Paulom McCartneyjem. V Glasbeni zgodbi ga gosti Klara Zupančič.
V današnji Glasbeni zgodbi se Klari Zupančič pridruži priznani glasbeni kritik in novinar Larry Fitzmaurice, katerega delo je bilo objavljeno v prestižnem mednarodnem časopisju, pa tudi na spletnih mestih vseh velikosti in dosega. Včasih strasten, drugič razočaran nad glasbeno industrijo, ki je postala samo industrija, se v pogovoru za Val 202 ozira na svoje začetke in svetuje nadobudnim mladim glasbenim kritikom.
Že od srede je Ljubljana v znamenju festivala Ment, ki se odvija na različnih prizoriščih po glavnem mestu, od Kina Šiška, prek klubov na Metelkovi, do Cukrarne in Stare mestne elektrarne. Medtem ko se Ment nocoj končuje, pa se je sinoči s koncertom Big Foot Mame začel Orto fest, ki bo potekal do konca aprila v Orto baru. Ta predstavlja stalnico v ljubljanskem in slovenskem glasbenem prostoru. Orto bar je zatočišče vseh, ki radi poslušajo glasbo raznih slogov in usmeritev, vsako leto sproti se organizatorji potrudijo in v aprilu predstavijo zanimivo glasbo iz domačih in tujih logov.
Letošnja koncertna sezona je že v polnem zamahu, pri nas in v naši bližini nas čaka izjemna bera koncertnih spektaklov. V Glasbeni zgodbi se posvečamo najbolj obiskanim koncertom vseh časov. Najvišji na lestvici se presenetljivo niso odvili v Združenih državah, eden od najbolj množičnih koncertov, se je odvil tudi v naši bližini.
V Glasbeni zgodbi se tokrat selimo v New York, v katerem je bil prejšnji konec tedna t. i. showcase festival New Colossus. Na sedmih neodvisnih prizoriščih se je predstavilo več kot 140 zasedb ter posameznikov in posameznic, kot je za take dogodke značilno, pa so priredili tudi številna predavanja o glasbenem poslu. Nekje je treba začeti – New Colossus Festival je odlično izhodišče za glasbeni preboj v Združenih državah.
Podatki, ki jih je zbralo podjetje Luminate, kažejo, da prodaja albumov na gramofonskih ploščah narašča že 17 let zapored. V Združenih državah Amerike so lani prodali več kot 43 milijonov vinilnih albumov, ti podatki kažejo zanimivo življenjsko zgodbo tega nosilca zvoka. Vinilke so lani v Združenih državah dosegle kar 43 odstotkov vseh prodanih albumov na fizičnih nosilcih zvoka, prvič v 35 letih pa so presegle tudi prodajo glasbe na CD. Za zlato dobo vinilnih plošč so veljala zgodnja 80. leta, trend pa kaže, da so tudi v novem tisočletju izredno popularne.
1. marca leta 1973 je zasedba Pink Floyd izdala album The Dark Side of the Moon. Gre za enega najbolje prodajanih in tudi izjemno vplivnih albumov vseh časov, ki si je v minulega pol stoletja zaslužil oznako ikoničen.
V soboto se je odvila 43. podelitev nagrad brit, ki jih poklanja britanska fonografska industrija. Nagrade Brit veljajo za najvišjo čast, ki lahko doleti ustvarjalce v tem prostoru, kljub temu pa nagrade v določenih kategorijah podeljuje tudi mednarodnim zasedbam in posameznikom.
Henry Rollins je ameriški glasbenik, pisatelj, igralec, aktivist in še kaj. V 80-ih letih je zaslovel kot pevec punk rock zasedbe Black Flag. Od takrat je izdal številne samostojne albume in sodeloval pri različnih drugih glasbenih projektih. Rollins je znan po svojih energičnih in karizmatičnih predstavah na odru, to smo lahko izkusili v torek, ko je v sklopu spoken word turneje Good To See You nastopil v Kinu Šiška.
Pri nas, še bolj pa v tujini lahko spremljamo naglo rast cen koncertnih vstopnic, ki za navadne smrtnike skoraj več niso dostopne. V Glasbeni zgodbi bomo raziskovali, kako (ne)reguliran je svetovni trg prodaje vstopnic ter kako je monopolni status dobilo podjetje Ticketmaster, ki se je pred enim tednom zagovarjalo pred ameriškim senatom.
Izjemno veliko razlogov je, da se posamezniki ali skupine odločijo delati glasbo. Vsak zase ve zakaj, večina potrebuje pomoč, nekaterim uspe. Mnogo jih obstane po prvi zavrnitvi, veliko jih vztraja. Odrekanj je veliko, a ko pride potrditev, je občutek čudovit. Sledi zgodba tudi o Sloveniji na največjem evropskem predstavitvenem oz. showcase festivalu Eurosonic. Biti na pravem mestu ob pravem času je le del mozaika na poti do uspeha, ki ne glede na pregovore, nikoli ne pride čez noč. Andrej Karoli je krožil po Eurosonicu in s Pantallons, Freekind in nazadnje z July Jones predstavil razmišljanja o zakulisju početja in dejavnikov, ki lahko pripeljejo do odra. In morda celo uspeha.
Zdrava pamet je delo za polni delovni čas, pišeta Katja Ehrenberg in Holger Jan Schmidt v priročniku Stay Sound & Check Yourself. Ta je namenjen vsem v zakulisju sektorja žive glasbe, festivalov in prireditev. Besedila, s katerimi osvetljujeta pri nas še precej tabuizirane teme, so namenjena zagotavljanju boljšega razumevanja in ustrezno pozornost do teme, ki odločilno vpliva na uspešnost in ustvarjalnost celotne industrije. Posvečena je neštetim ljudem, ki jih po navadi ne vidimo, vendar brez njih zvezde na odru nikoli ne bi mogle zasijati. Prav njim pa je bila prejšnji teden v klubu Gromka posvečena tudi konferenca o duševnem zdravju v glasbeni industriji. Soorganiziral jo je Matic Munc iz glasbene agencije Scratch.
Glasbena prizorišča so spet zaživela, zdi se, da je kolesje glasbene industrije v polnem zamahu. A redke, sicer medijsko najbolj izpostavljene razprodane prireditve le senčijo resničnost, ki po dvoletnem zaprtju nikakor ni rožnata. Vsak dan nas v novicah pričaka nova odpoved koncertne turneje, kar obiskovalcem koncertov vliva nezaupanje, zaradi česar je predprodaja vstopnic zmeraj slabša.
Neveljaven email naslov