Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja. Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta. V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo. V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha. Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu. Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem. Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins. Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.