Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Po koncu današnje Glasbene jutranjice – pripravil jo je Mihael Kozjek – se bo ob 10. uri in 5 minut začela prva izmed petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna, v katerem bo Igor Krivokapič predstavil Ferruccia Busonija. Bil je genialen virtuoz s skladateljskimi hotenji. Tako rekoč z vsem – načinom življenja, zvezdniško slavo, razvpitostjo – je bil ta napol Italijan napol Nemec popolno vstajenje duha takrat že pokojnega Franza Liszta. V svojih nastopih je blestel z nedosegljivo tehniko, pri tem pa zavračal posladkanost salonskega poustvarjanja s trdno, samozavestno izvedbo »titana« ob klavirju, utelešajoč takrat priljubljeno misel o nadčloveku. Brez dvoma je bil otrok romantike ter nadaljevalec izročila pianistov in skladateljev pred njim, med katerimi so tudi Beethoven, Chopin, Schubert, Schumann, Brahms, Saint-Saens, Rubinstein ter seveda Liszt. Popoldne, ob 15-ih, bomo predstavili oddajo Medenina in patina. Današnja bo v vseh pogledih enkratna in posebna. Na današnji dan je belgijski skladatelj Jan van der Roost praznoval petinšestdeseti rojstni dan, ki mu je hkrati pomenil tudi pomemben življenjski mejnik, saj se je upokojil in opustil svoje pedagoške naloge na konservatoriju v Antwerpnu, na katerem si je zadnjih štirideset let služil vsakdanji kruh. Jan van der Roost je ta hip eden najpomembnejših ustvarjalcev izvirne glasbe za vse godbeniške zasedbe in tako se tudi na Programu ARS s to oddajo pridružujemo čestitkam z vsega sveta. V oddaji boste lahko slišali dve njegovi skladbi – Amazonijo, njegovo najbolj znano in najuspešnejše delo za fanfarski orkester iz leta 1990, in ljubko skladbo »I Shall Love But Thee« za glas in godbo, zloženo po Shakespearjevem sonetu za poroko skladateljevega prvorojenca. Uro pozneje, ob pol petih, bo na vrsti oddaja Nove glasbene generacije, ki jo je glasbena urednica Vesna Volk tokrat naslovila The golden hour – Zlata ura. Predstavila bo posnetke z nastopa študentov saksofona, ki sestavljajo Oktet saksofonov Akademije za glasbo: Ita Nagode in Tilen Zavec –sopranski saksofon; Nika Deželak in Nace Kogej – altovski saksofon; Vida Vatovec in Štefan Starc – tenorski saksofon ter Timotej Jerman in Benjamin Aganlić – baritonski saksofon. Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS bomo nadaljevali z napovedjo oddaje Koncert Evroradia, ki se bo začela ob 20. uri in 5 minut. Glasbena urednica Polona Kovačič je za predvajanje tokrat izbrala posnetke s koncerta Nemškega simfoničnega orkestra iz Berlina, ki je v soboto, 7. novembra lani, v Berlinski filharmoniji za dirigentskim pultom znova pozdravil dirigenta sira Simona Rattla. Britanec je vodil izvedbo Pesmi o zemlji v komorni različici Gustava Mahlerja; v solističnih partih je bilo slišati mezzosopranistko Magdaleno Koženo in tenorista Andrewa Staplesa. Še prej je šef dirigent tega orkestra Robin Ticciati vodil dramaturško in tudi performativno ritualiziran program z deli Ralpha Vaughana Williamsa, Henryja Purclla in sira Harrisona Birtwistla. Koncert je bil izveden brez občinstva. Vabimo vas tudi k spremljanju oddaje Jazz avenija ob 23.00, ki bo tokrat namenjena ustvarjanju Chicka Coree. 9. februarja se je namreč ta pomembni pianist in skladatelj za vedno poslovil. Slišali bomo nekaj najuspešnejših skladb iz njegovega izjemno bogatega opusa, ki obsega vse od solističnih do bigbandovskih projektov, komornega džeza, fusiona, pa tudi poskusov koketiranja s sodobno klasično glasbo.
Ob pol desetih najprej izpostavljamo oddajo Musica sacra, ki jo je glasbena urednica Polona Gantar to pot namenila postnemu spevu O vos omnes. »O, vi vsi, ki greste mimo po poti, premislite in poglejte, ali je kakšna bolečina kakor moja, ki me je zadela; ki jo je prizadel Gospod na dan svoje srdite jeze«, je vsebina speva, ki so ga mnogi skladatelji oblikovali po lastnem navdihu. Besedilo, ki bo v današnji oddaji zvenelo v različnih oblikah, je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu. Gre za responzórij, ki se je v rimsko-katoliški liturgiji prvotno pel v vélikem tednu, danes pa se ga v postnem času največkrat izvaja kot samostojno skladbo v obliki moteta. Besedilo je prirejeno iz latinskega prevoda starozaveznih Žalostink, krščansko bogoslužje pa ga je položilo na usta križanemu Kristusu. V oddaji Evroradijski koncert, ki se začne ob 11. uri in 5 minut, bomo predvajali koncert z glasbo Johannesa Brahmsa. 19. novembra lani sta v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji nastopila pianist Yekwon Sunwoo in Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije, ki ga je vodil dirigent Sebastian Lang-Lessing. Na sporedu koncerta sta bila Brahmsova Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu in Simfonija št. 2 v D-duru. Popoldne izpostavljamo oddajo Musica noster amor, ki se bo na programu ARS začela ob 16ih in 5 minut. Glasbeni urednik Mihael Kozjek je za predvajanje tokrat izbral posnetke s koncerta ansambla Concéntus Músicus z Dunaja, ki je štirinajstega februarja lani nastopil v Brahmsovi dvorani dunajskega Glasbenega združenja. Sloviti glasbeni sestav se že več kot šest desetletij posveča poustvarjanju in raziskovanju glasbe starejših obdobij ter velja za enega izmed pionirjev zgodovinsko ustrezne oziroma historične izvajalske prakse. Leta 1953 ga je skupaj s svojo življenjsko sopotnico Alice in prijatelji glasbeniki iz Dunajskega simfoničnega orkestra ustanovil pred petimi leti umrli glasbeni velikan Nikolaus Harnoncourt. Zdajšnji umetniški vodja je mojster instrumentov s tipkami Stefan Gottfried. Pod njegovim vodstvom so člani ansambla Concentus Musicus za začetek izvedli krajši deli Heinricha Ignaza Franza von Bibra, sledili pa so še Uvertura v D-duru Georga Philippa Telemanna, Violinski koncert št. 1 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha in suita glasbenih točk iz semiopere Kralj Artur Henryja Purclla. Ob 18. uri in 30 minut se bo začela oddaja Obiski kraljice, ki jo glasbena urednica Anamarija Štukelj Cusma tokrat namenja glasbi Charlesa-Marie-ja Widorja. Francoski skladatelj je napisal deset Orgelskih simfonij, skladb za orgle solo v več stavkih. V oddaji bomo slišali najbolj priljubljeno izmed njih, Simfonijo za orgle št. 5 v f-molu op. 42, ki jo je napisal leta 1879, ter 4. stavek iz njegove Devete simfonije, imenovane tudi Gotska. Ob 20. uri pa vas vabimo še k poslušanju oddaje Glasbeni portret, ki jo tokrat posvečamo Carlu de Incontreri, tržaškemu skladatelju, muzikologu, avtorju mnogih radijskih oddaj, umetniškemu vodji številnih glasbenih ustanov in festivalov, profesorju glasbene zgodovine in estetike. Vsestransko glasbeno osebnost je pred mikrofon povabila Helena Filipčič Gardina, avtorica oddaje.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je pripravil Dejan Juravić. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Glasbena urednica Brigita Rovšek vas danes vabi k spremljanju koncertnega posnetka zbora in orkestra Bavarskega radia, na katerega se je novembra lani ujela glasba Arva Pärta. Dirigent Ivan Repušić je namreč za koncert v münchenski Herkulesovi dvorani izbral skladateljevi uglasbitvi Silvanove pesmi in sekvence Stabat Mater. Dopoldanski sklop glasbenih oddaj bo ob 11. uri in 25 minut zaokrožila oddaja Oddaljeni zvočni svetovi Tomaža Raucha. Tokrat boste lahko slišali lovske pesmi treh ljudstev iz skupine Algonkinov, ki po večini živijo v Kanadi. Posnetki so iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil ta del izročila še živ in je sproti nastajal. Ker so bili staroselci odvisni od lova, se je v glavnem nanašal na lov, vsak izmed njih pa je pel svoje pesmi, ki jih je dobil za darilo v sanjah. Peli so jih po navadi pred lovom in po njem, le izjemoma tudi kot spremljavo plesu. Popoldne najprej izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke s klavirskega recitala Igorja Levita, ki je osmega oktobra lani nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. V Rusiji rojeni pianist z nemškim državljanstvom je tam za začetek izvedel Busonijeve klavirske transkripcije šestih koralnih preludijev Johannesa Brahmsa. Sledila je Klavirska sonata št. 8 v c-molu, op. 12, 'Patetična', Ludwiga van Beethovna, spored pa so zaokrožile Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa, ki so zvenele v klavirskih transkripcijah Maxa Regerja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob pol sedmih boste v oddaji Arsov sobotni večer glasbene urednice Tine Ogrin lahko poslušali glasbo Mikisa Theodorakisa, ob 20. uri pa vas vabimo k spremljanju oddaje Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju opere Thais Julesa Masseneta. Večina Massenetovih najboljših oper je zaslovela prav zaradi junakinj, nepozabnih žensk, ki imajo največkrat dvomljivo moralo, a so nadvse žive in očarljive – taka je tudi Thais. Nocojšnji posnetek je nastal v koronskem obdobju, zato bomo poslušali nekoliko skrajšano različico opere. Ustvarjalci so črtali baletni vložek v drugem dejanju ter občutno skrajšali 2. in 3. sliko zadnjega dejanja. V glavnih vlogah so nastopili: Nicole Chevalier (Thais), Josef Wagner (Atanael), Roberto Sacca (Nikias), Güneş Gürle (Palemon) in Sofia Vinnik (opatinja Albina).
Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Vesna Volk. Drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure je namenila Osterčevi Simfoniji v C-duru, imenovani Ideali, v zadnjem, 3. sklopu – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo skladateljev, ki so v 19. stoletju prejeli prestižno nagrado Prix de Rome. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz ciklusa Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je oddajo namenila pregledu zadnjih dveh desetletij skladateljevega življenja. Grieg je jesen svojega življenja preživljal po ustaljenem vzorcu; spomladi in poleti je skladal na svojem idiličnem posestvu v Troldhaugnu, jeseni in pozimi pa koncertiral in potoval po evropskih glasbenih središčih, kjer je predstavljal svoje skladbe. Pet čez trinajsto bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; tokrat jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila samospeve, moški zbor, valčke, polke in druge klavirske miniature Josipine Turnograjske ter pogovor z muzikologom dr. Francem Križnarjem o njeni glasbeni ustvarjalnosti. Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka tudi sama izvajala svoje skladbe. Bila je cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica ter zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo pripravlja Tina Ogrin, bo tokrat v znamenju glasbe Urbana Kodra iz filma Carmen. Pol ure pozneje sledi oddaja Tretje Uho Huga Šekoranje, ki bo predstavil novo ploščo z naslovom Tribute Renato Chicco tria. Renato Chicco sodi v sam vrh slovenskih jazzovskih pianistov. Je letnik 1962, rojen v Izoli. Približno desetletje je preživel v Ameriki, kjer je bil član orkestra legendarnega vibrafonista Lionela Hamptona in zasedbe prav tako legendarnega pevca Jona Hendricksa, za katerega je opravljal tudi delo glasbenega direktorja. Nastopil je v nekaterih najpomembnejši newyorških klubih, kot so Burdland, Village Gate in Blue Note. Glasbeno popoldne na programu ARS bo ob 17ih zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke s koncerta Klavirskega tria Marvin, ki je nastopil 5. februarja v cerkvi Jezusa Kristusa v Berlinu. Trio Marvin sestavljajo violinistka Marina Grauman, violončelist Marius Urba in pianist Dasol Kim. Koncertni spored so spletala dela za klavirski trio Ludwiga van Beethovna, Ernsta Křeneka in Franza Schuberta. V oddaji Petkov koncertni večer, ki se bo začela ob 20. uri, vas glasbena urednica Anuša Volovšek vabi k poslušanju posnetka 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 28. marca leta 2014. Orkester je vodila njegova takratna šefinja dirigentka Keri-Lynn Wilson. Koncertni večer je bil v celoti posvečen ruski glasbeni ustvarjalnosti prejšnjega stoletja. V prvem delu je bil na sporedu Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, op. 26 Sergeja Prokofjeva, ki ga je izvedel priznani ameriški pianist Andrew von Oeyen, v drugem delu abonmajskega koncerta pa je bila na sporedu ena redkeje izvajanih simfonij Dmitrija Šostakoviča – Osma v c-molu, op. 65. Pet minut čez deseto zvečer bo na sporedu oddaja Zborovski koncert. Urednica Brigita Rovšek vas vabi k spremljanju koncerta angleškega ansambla Tenebrae. Zbor, ki ga bomo lahko slišali tudi na festivalu Europa cantat julija v Ljubljani, je lani poleti gostoval na festivalu v Granadi, in sicer z glasbo Tomasa Luisa de Victorie. Zapel je njegov Officium defunctorum: Misso pro defunctis/Mašo za umrle. Več kot polovico oficija je Victoria namreč namenil maši, preostanek pa motetoma Versa est in luctum in Taedet anima mea. Petkov večer na programu ARS bo ob 23. uri zaokrožila oddaja Jazz Ars. Njen avtor Marko Kumer jo tokrat namenja ameriškemu pihalcu in skladatelju Andrewu Whiteu, ki je novembra lani preminil v starosti 78 let. White je do potankosti obvladal igranje različnih instrumentov – vseh vrst saksofonov, kontrabasa, električnega basa, bil je tudi virtuoz na oboi, ki jo je uporabil tako v resnem kot jazzovskem kontekstu ter ji namenil številne razprave in celo knjigo humorja, povezanega s tem instrumentom. Lahko je posnel skladbo za godalni kvartet in z nasnemavanji sam odigral vse instrumente. Transkribiral je praktično čisto vse saksofonske sole Johna Coltranea in Eroca Dolphyja. Na saksofonu je odigral 24-urni koncert na katerem so ga morale spremljati tri različne ritem sekcije. Bil je član simfomičnih orkestrov, komornih zasedb klasične glasbe, velikih jazzovskih orkestor, igral je bas in oboo v fusion skupini Weather Report, igral bas s Steviejem Wonderjem in pisal aranžmaje za priljubljeno zasedbo 5th Dimension.
Do 9. ure lahko v današnji Glasbeni jutranjici poslušate glasbo po izboru Anuše Volovšek. Ob devetih vas vabimo k spremljanju Opernega bloka, v katerem bo Renato Horvat predstavil vrhunce Verdijevega Plesa v maskah. Opera kljub nekaterim vprašljivim melodramatskim rešitvam libreta sodi med najboljše opere Verdijevega srednjega ustvarjalnega obdobja. Skladateljeva sposobnost ustvarjanja napetosti z orkestracijo je na splošno podcenjena oziroma bolj ali manj prezrta, a neupravičeno. V Plesu v maskah je dokaz Verdijevega mojstrstva prizor izbiranja morilca, prizor, v katerem napetost stopnjuje eno samo trobilo z nenehnim ponavljanjem iste glasbene figure. Ob desetih in pet minut bo na vrsti četrta oddaja iz cikla Skladatelj tedna, v katerem tokrat podrobneje spoznavamo življenje in deli Edvarda Griega. Cikel je pripravila Suzana Vidas Karoli, ki bo v današnji oddaji osvetlila, kako se je Grieg soočil z ustvarjalno krizo, ki je vplivala tudi na njegovo zdravje in družinsko življenje. Popoldanski sklop glasbenih oddaj pet minut čez poldne začenjajo Arsove spominčice; glasbena urednica Brigita Rovšek je tokratno oddajo poimenovala Veter s Pirenejskega plotoka, saj bo pretežno v znamenju glasbe španskih skladateljev. Oddaja Po belih in črnih tipkah – veliki pianisti in mojstri klavirske igre, ki se bo začela ob 14. uri in 5 minut, pa bo usmerjena proti glasbi romantičnega in zgodnje romantičnega obdobja. Avtor Klemen Golner je za predajanje izbral dve deli Carla Marie von Webra in Klavirsko sonato št. 9 v H-duru Franza Schuberta. V oddaji Mladi virtuozi, ki se bo začela ob 16. uri in 30 minut, bo glasbena urednica Vesna Volk tokrat predstavila flavtistko Barbaro Spital, študentko drugega letnika podiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V flavtistkini izvedbi boste lahko slišali odlomka iz Sonate v a-molu Carla Philippa Emmanuela Bacha in Koncerta za flavto in orkesterCarla Nielsna, ki ga je izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem. Pestro bo tudi zvečer. Oddaja Za en bokal muzike ob pol osmih bo tokrat v znamenju posnetkov iz vasi Željne pri Kočevju, ki so po večini nastali leta 1985, dopolnil pa jih bo tudi kakšen, ki je nastal nekaj let pozneje. Domačini so v tistih krajih ohranili marsikateri spomin na običaje iz preteklosti, prav z njimi pa so povezane tudi pesmi in viže, ki jih bomo slišali. Oddajo Glasba 20. stoletja ob 23. uri pa glasbeni urednik Marko Šetinc tokrat namenja Igorju Markéviču. Ukrajinskega skladatelja so v obdobju največje slave v Parizu v tridesetih letih prejšnjega stoletja imenovali tudi »drugi Igor«; s tem nazivom so ga primerjali s skladateljem Igorjem Stravinskim. Predvajali bomo dve Markevičevi skladbi: Kantato za sopran, moški zbor in orkester na besedilo Jeana Cocteauja in Baletno glasbo Ikarov let. Tri ure prej, ob 20.00, pa bo na programu ARS in na Arsovi strani na Facebooku neposredni prenos 15. koncerta v Komornem studiu, ki ga bo izvedel Godalni trio Maribor. Za konec omenimo še spletni koncert »Tolkala od blizu«, ki se bo ob 15. uri se bo na spletni strani Narodnega doma Maribor. V dvorani generala Maistra bodo v sklopu Mladinskega cikla nastopili člani tolkalne skupine SToP (Slovenski tolkalni projekt).
Pet čez deseto se bo začela tretja iz niza petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki ga je pripravila Suzana Vidas Karoli. Skladatelj tedna je tokrat Edvard Grieg. Čeprav je Grieg leta 1868, štiri leta po končanem študiju glasbe v Leipzigu, napisal svojo prvo mojstrovino - Koncert za klavir in orkester v a-molu - je bilo njegovo življenje v tistem času vse prej kot lagodno. Družino je preživljal s poučevanjem glasbe, koncertiranjem in dirigiranjem, skladanju pa se je posvečal le v poletnih mesecih, med počitnicami. Vse se je spremenilo leta 1874, ko je prejel zelo zanimivo naročilo – Henrik Ibsen ga je prosil, naj napiše scensko glasbo za njegovo igro Peer Gynt. Popoldanski sklop ob 12. uri in 5 minut začenjajo Arsove spominčice. Pripravila jih je glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila orkestrska dela iz zakladnice poljske glasbe. V izvedbi izvrstnih slovenskih solistov, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije boste lahko slišali dela Frédérica Chopina, Henryka Wieniawskega in Witolda Lutoslawskega. Od današnjih glasbenih oddaj izpostavljamo še Srce šansona; oddaja se bo na programu ARS začela ob 19. uri in trideset minut. Avtorica Urška Preiss jo tokrat namenja izbranim posnetkom s plošče Chansons francoskega igralca, pevca in slikarja italijanskega rodu Serge-a Reggianija. Ob dvajsetih pa vas v Arsovem art ateljeju prav lepo vabimo k spremljanju neposrednega prenosa koncerta sopranistke Therese Plut, tenorista Martina Sušnika in pianistke Lovorke Nemeš Dular. Glasbeniki, ki bodo nastopili v Studiu 13 Radia Slovenija, bodo izvedli koncert iz cikla Koncertnega ateljeja Društva slovenskih skladateljev. Poleg radijskega prenosa boste dogodek lahko spremljali tudi na arsovi spletni strani in na facebook profilu Programa Ars v obliki spletnega video prenosa studijskega koncerta. Glasbeniki bodo izvedli dela Tomaža Bajžlja, Helmuta Lachenmanna, Andreja Makorja, Janeza Matičiča, Pavla Merkuja in Vita Žuraja, med njimi tudi tri novitete. Po koncertu bo potekal tudi pogovor z izvajalci. Z vprašanji in temami pogovora boste lahko sodelovali tudi poslušalci, oziroma vsi, ki boste spremljali ta koncert, tako da boste v času koncerta podali vprašanja oziroma iztočnice za pokoncertni pogovor v komentarjih video prenosa na facebook profilu Programa Ars. Z glasbeniki bo besedo ali dve spregovoril urednik prenosa Marko Šetinc.
Do 10. ure lahko v Glasbeni jutranjici poslušate glasbo po izboru Tine Ogrin. Tik zatem, pet čez deseto, bo na vrsti druga iz niza petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Edvardu Griegu. Grieg je po študiju glasbe v Leipzigu svoj skladateljski slog sprva gradil na trdnih temeljih nemške romantike, vendar je kmalu – ob prebujanju svoje nacionalne zavesti – začutil potrebo po ustvarjanju glasbenega zvoka, v katerem se bodo kazale vse značilnosti norveške pokrajine, njenih ljudi in navad. Osrednje glasbeno delo današnje oddaje, ki jo je pripravila Suzana Vidas Karoli, bo Griegov Klavirski koncert, delo, polno brezmejne lirike, pri katerem si ob poslušanju z lahkoto pričaramo slikovito skandinavsko pokrajino. Ob 16. uri in 30 minut vas vabimo k spremljanju oddaje Koncertni dogodki na tujem, ki jo glasbena urednica Polona Kovačič tokrat posveča posnetkom Češkega radia. Ena glavnih zvezd lanske koncertne sezone Simfoničnega orkestra Praškega radia je bila ameriška violinistka Leila Josefowicz, ki je izvedla sloviti Violinski koncert Albana Berga. Skladatelj je svoje zadnje dokončano delo posvetil spominu na angela, Manon Gropius, pri osemnajstih letih umrlo hčerko Alme Mahler in Walterja Gropiusa. Slišali boste lahko tudi uverturo k operi Zlomljeni vrč Bergovega mlajšega sodobnika Viktorja Ullmanna, v sklepnem delu oddaje pa še Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, ki jo dirigent Alexander Liebreich opisuje kot izjemno izkušnjo. V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo še večerno oddajo Glasba našega časa; začela se bo ob 22. uri in 5 minut. Pripravil jo je Lovrenc Rogelj, ki je oddajo naslovil Fluxus Jaimeja Reisa. Portugalski skladatelj se v svojem skladateljskem opusu ukvarja s presečiščem fizikalnih raziskav prostora in elektroakustičnih zvočnih polj. Njegov cikel šestih skladb z naslovom Fluxus je lani izšel pri založbi Kairos, v njih pa akustična glasbila nastopajo kot stalnica, jedro, okoli katerega potem gradi pestro zvočno sliko digitalnih in modularnih zvenov. Pred koncem rubrike Glasbeni poudarki današnjega dne omenimo še spletni recital vokalistke in multiinstrumentalistke Lane Cenčić, ki bo nocoj ob 20. uri, v okviru Cankarjevih torkov, nastopila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma. Za vsestransko hrvaško umetnico, ki je bila v sedmih letih življenja in dela v New Yorku dejavno vpeta v newyorško glasbeno sceno, bo to premierni nastop v Sloveniji. Koncertni večer lahko živo spremljate na kanalu YouTube in Facebookovi strani Cankarjevega doma.
Neveljaven email naslov