Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Po izteku današnje Glasbene jutranjice – tokrat jo pripravlja Mihael Kozjek – se bo ob 10. uri in 5 minut začela prva iz niza petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna. Napetost, ironija, skepticizem, obsedenost s smrtjo, nenehno prizadevanje za odkrivanje smisla življenja in na drugi strani energija, intelektualna moč in izvirnost, vse to označuje velikega umetnika in njegovo delo – skladatelja in enega največjih dirigentov svojega časa, ki je s svojo mojstrsko taktirko zaznamoval tudi ljubljansko glasbeno življenje – Gustava Mahlerja. V petih oddajah boste lahko spremljali utrinke njegovega ustvarjanja, glasbene poetike, glasbene poti in skladateljeve povezanosti z Ljubljano, prvo pa namenjamo Mahlerjevim mladostniškim letom. Cikel je pripravila glasbena urednica Anuša Volovšek. Polona Kovačič vas 5 minut čez poldne v Arsovih spominčicah vabi k poslušanju glasbe Franza Schuberta, Roberta Schumanna in Milija Balakireva, ob pol dveh pa se bo začela oddaja Ženske v svetu glasbe. Tokrat jo posvečamo eni najuspešnejših ruskih violinistk našega časa Viktorii Mullovi, ki že vrsto let živi v Londonu in muzicira po Evropi, v ZDA, Japonski in drugod po svetu. Mullova bo v triu z violončelistom Heinrichom Schiffom in s pianistom Andréjem Prévinom najprej izvedla Scherzo iz Tria v H-duru, op. 8, Johannesa Brahmsa. S čembalistom Ottaviom Dantonejem bo predstavila dva stavka iz Sonate v G za violino in čembalo Johanna Sebastiana Bacha, v duu s pianistko Katio Labeque pa bo zaigrala prvi stavek Sonate za violino in klavir v G Mauricea Ravela. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, poslušajte tudi pogovor z violinistko o izvajanju komorne glasbe in posvečanju baročni glasbi. Ob 15. uri je na sporedu oddaja Medenina in patina. V peti oddaji iz cikla »Godbe iz dežele vzhajajočega sonca«, ki ga namenjamo glasbi skladateljev, ki prihajajo iz dežel Daljnega vzhoda, boste lahko v izvedbah Filharmoničnih godbenikov iz Osake poslušali skladbe "Nightphony" Chang-Su Koha, »Iz legend o Yamato no Orchiju« Tomohita Matsushite in »Vrtnica iz Šarona – ženska, ki jo je Rikyu ljubil« Hirokazuja Fukushime. Uro pozneje, ob pol petih, bo Vesna Volk v oddaji Nove glasbene generacije predstavila posnetke s koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Pregled osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS zaokrožujemo z napovedjo oddaje Koncert Evroradia, ki se bo začela ob 20. uri in 5 minut. Avtorica Polona Kovačič je oddajo tokrat naslovila »Poziv in pribežališče« Z današnjim programom Robin Ticciati in Nemški simfonični orkester iz Berlina predstavljata pogled na ameriško kulturno življenje. Vsi štirje skladatelji na sporedu so bili Evropejci in so vsaj nekaj časa delali v Združenih državah Amerike. Slišali boste lahko Suito iz muzikala Lady in the Dark Kurta Weilla, Koncert za violo in orkester Bele Bartoka, Rapsodijo - Koncert za violo in orkester Bohuslava Martinuja in Simfonijo št. 8 Antonina Dvoržaka. Solist na koncertu, ki je potekal 4. marca v Berlinski filharmoniji, je bil violist Antoine Tamestit.
Ob pol desetih najprej izpostavljamo oddajo Musica sacra, ki jo je glasbena urednica Polona Gantar to pot namenila duhovni glasbi Franka Martina. V umetniškem opusu tega švicarskega skladatelja najdemo nekatera večja, ciklična dela, kot so kantate in oratoriji, med njimi Golgoto, Misterij rojstva, Ženevske psalme, kantato Pilat, Marijin triptihon in Rekvijem, od drugih glasbenih oblik oz. zvrsti s sakralno vsebino pa le po eno delo – eno mašo, eno orgelsko kompozicijo in eno cerkveno sonato. Kot da bi vanje strnil vse svoje misli in zamisli, vse, kar je želel povedati… Za najbolj osebno delo velja njegova Maša za dva zbora a capella. A tudi v drugih kompozicijah je čutiti avtorjev izrazito intimen pristop; iz njih lahko zaslutimo duha časa, v katerem je živel in seveda - globoko osebno vero. V oddaji Evroradijski koncert, ki se začne ob 11. uri in 5 minut, bomo predvajali posnetek koncerta ob praznovanju 75. obletnice ustanovitve Simfoničnega orkestra Severnonemškega radia iz Hamburga. Koncert je potekal 30. oktobra v koncertni dvorani Laeiszhalle v Hamburgu, z orkestrom pa sta kot solista nastopila tudi violinistka Julia Fischer in violončelist Daniel Müller-Schott. Koncert je vodil dirigent Alan Gilbert, na sporedu pa sta bili skladbi, ki sta prav tako zveneli pred 75. leti na inavguracijskem koncertu orkestra: Koncert za violino, violončelo in orkester v a-molu Johannesa Brahmsa in 5. simfonija Petra Iljiča Čajkovskega. Popoldanski sklop glasbenih oddaj ob 13. uri in 5 minut začenjajo Arsove spominčice. Tokrat jih je pripravila Anuša Volovšek, ki je za predvajanje izbrala glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, Felixa Mendelssohna in Richarda Straussa. Ob 14. uri in 35 minut bo na vrsti Nedeljsko operno popoldne, ki ga ureja glasbeni urednik Dejan Juravić. Danes boste lahko v oddaji slišali operne zvezde, kot so Jonas Kaufmann, Sonja Jončeva, Franco Fagioli, Cecilia Bartoli in drugi. Na sporedu bo glasba Scarlattija, Händla, Glucka, de Curtisa, Garcíe, Verdija, Rahmaninova, Bondevilla in Donizettija. Pestro glasbeno popoldne na programu ARS bo ob 16ih in 5 minut zaokrožila oddaja Musica noster amor, ki bo tudi tokrat v znamenju Beethovnove glasbe. Glasbeni urednik Mihael Kozjek je za predvajanje izbral nekaj izjemnih starejših posnetkov legendarnih glasbenikov in zasedb, ki so jih v posebno ponudbo Evropske zveze radijskih postaj ob Beethovni 250. obletnici rojstva prispevale različne nemške radijske postaje. V oddaji boste tako najprej slišali "Sonato za rog in klavir v F-duru" v izvedbi hornista Dennisa Braina in pianista Conrada Hansena iz leta 1950. Sledil bo Beethovnov "Prvi klavirski koncert", kot sta ga leta 1969 posnela pianist Géza Anda in Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Nato bo na vrsti "Klavirska sonata št. 26 v Es-duru", z vzdevkom 'Les Adieux', kot jo je leta 1950 v Studiu RIAS v Berlinu izvedel Clifford Curzon, ob koncu oddaje pa boste slišali še "Fantazijo v c-molu", 'Zborovsko', ki so jo 24. junija 1985 v studiu radijske postaje SFB (Sender Freies Berlin) v Berlinu izvedli pianistka Alicia de Larrocha, Komorni zbor RIAS Berlin, Simfoniki Berlinskega radia in dirigent Riccardo Chailly. Zvečer izpostavljamo še oddajo Glasbeni portret. Tokrat jo je pripravila Polona Kovačič, ki je oddajo posvetila naši najopaznejši in najbolj uveljavljeni mezzosopranistki, koncertni in operni pevki Marjani Lipovšek, poročeni Burgstaller.
Do 10. ure lahko poslušate preostanek današnje Glasbene jutranjice, ki jo je tokrat pripravila Katarina Radaljac. Izbrala je glasbo Wolfganga Amadeusa Mozarta, Antona Brucknerja in Ralpha Vaughana Williamsa. Pet čez deseto bo na vrsti oddaja Zborovski panoptikum. Njena tokratna avtorica Branka Kljun iz Regionalnega centra RTV Koper/Capodistria jo je posvetila 6. mednarodnemu festivalu moškega petja v Ajdovščini. Oddajo Oddaljeni zvočni svetovi avtorja Tomaža Raucha, ki se bo začela pet do pol dvanajstih, pa bomo še drugič zapored posvetili glasbi ljudstva Dinka, ki danes živi v Južnem Sudanu, kjer so tudi največja etnična skupina. Slišali boste lahko njihove bojne pesmi, ki navadno opevajo slavne bojevnike in njihove lastnosti, ali pa opisujejo boje iz preteklosti, včasih neposredno, velikokrat pa v prispodobah. Pesmi navadno spremljajo bojne plese, ki vsebujejo mnoge elemente različnih drugih plesov… Popoldne izpostavljamo oddajo Sobotni koncert. Ob 17. uri boste lahko poslušali posnetke z recitala v Edinburghu rojenega kitarista Seana Shibeja. Danes ugledni glasbenik v poznih dvajsetih letih, ki je bil pred nekaj leti tudi član BBCjevega programa New Generation Artist, je 3. junija letos nastopil v dvorani Wigmore v Londonu. Na koncertnem dogodku brez občinstva je izvedel štiri pesmi iz škotskih rokopisov za lutnjo iz 17. stoletja, "Suito za lutnjo v e-molu" Johanna Sebastiana Bacha in za veliki finale svojega recitala še skladbo "Electric counterpoint" oz. "Električni kontrapunkt" za električno kitaro in magnetofonski trak Steva Reicha. Ameriški minimalistični skladatelj jo je napisal v osemdesetih za slovitega jazzovskega kitarista Pata Metheneyja. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Mihael Kozjek. Ob 20. uri izpostavljamo še Sobotni operni večer, ki bo tokrat v znamenju Mozartove opere Beg iz Seraja. Urednik oddaje Dejan Juravić je za predvajanje izbral posnetek z Dunaja. Tako imenovane »turške opere«, kakršna je »Beg iz seraja«, so bile v Mozartovih časih zelo priljubljene, imele pa so tudi dolgo tradicijo. V teh delih so se pojavljali bolj ali manj nespretni Turki in veliko pametnejši in plemenitejši Evropejci. Svoje nevarne nasprotnike z Vzhoda so vedno tako ali drugače prelisičili. Nastopili so: dramski igralec Christian Nickel v govorjeni vlogi paše Selíma, tenorist Michael Laurenz kot Pedrillo, sopranistka Regula Mühlemann kot Blonda, basist Goran Jurić kot Osmin, par Belmonte – Konstanca pa sta upodobila Daniel Behle in Lisette Oropesa. Zbor in orkester Dunajske državne opere je vodil Antonello Manacorda.
Do 10. ure lahko spremljate preostanek Glasbene jutranjice. Tokrat jo je pripravila Vesna Volk, ki je drugi sklop Glasbene jutranjice do 8. ure namenila orkestru Akademija St. Martin in the Fields. V zadnjem – od osmih do desetih – pa boste lahko poslušali glasbo Johanna Georga Albrechtsbergerja in njegovih učencev. Pet čez deseto bo na vrsti še zadnja oddaja iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat v znamenju Frédérica Chopina. Avtorica Suzana Vidas Karoli je peto oddajo namenila kompleksnemu, včasih celo burnemu Chopinovemu odnosu z George Sand. Pet čez eno bo na vrsti oddaja Izpod peresa slovenskih skladateljev; pripravil jo je glasbeni urednik Primož Trdan, ki je v ospredje postavil ustvarjanje Boruta Kržišnika. Kržišnik za skladanje svojih simfoničnih del uporablja računalnik – ne le kot notacijsko orodje, temveč kot celotno področje ustvarjanja, razpeto med zamislijo in končno zvočno podobo, ki jo oblikuje v dolgotrajnem klesanju simfoničnega zvena v digitalnem okolju. Tako sklada z virtualnim orkestrom, s katerim je zložil in odigral tudi novo ploščo Dancing Machine – Stroj, ki pleše. Oddaja Filmska glasba, ki se bo začela ob 14. uri in 35 minut in jo je tokrat pripravila Tina Ogrin, bo danes v znamenju glasbe Johna Barryja iz filmov o Jamesu Bondu. Ob 17-ih pa bo glasbeno popoldne na programu ARS zaokrožila oddaja Recital. Glasbeni urednik Marko Šetinc je za predvajanje izbral posnetke z recitala pianista Fabiana Müllerja, ki je nastopil 27. oktobra v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu v okviru tamkajšnjega Festivala. Müller je tam izvedel Klavirsko sonato št. 2 Charlesa Ivesa, Tri intermezze, op. 117 Johannesa Brahmsa in Sonato št. 23 v f-molu, op. 57, »Appassionato«, Ludviga van Beethovna. V pregledu osrednjih glasbenih vsebin današnjega dne na programu ARS izpostavljamo še večerni oddaji. Ob 20. uri se bo začela oddaja Petkov koncertni večer. Urednica Anuša Volovšek je tokrat pripravila posnetke s 4. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 26. novembra leta 2015. V glasbenem večeru sta se na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma srečali veliki domači umetniški imeni, ki sta pustili globoke sledi v domačem in tujem koncertnem ter pedagoškem delovanju. To sta dirigent Uroš Lajovic in pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak. Slišali boste lahko uverturo Planeti Jurija Mihevca, Beethovnov Četrti klavirski koncert in Koncert za orkester Witolda Lutoslawskega. Pet minut čez deseto zvečer vas vabimo še k spremljanju oddaje Zborovski koncert, ki ji je glasbena urednica Brigita Rovšek tokrat dala naslov »O ljubezni – Johannes Brahms v odsevu svojega časa«. Komorni zbor RIAS iz Berlina in dirigent Justin Doyle nas bosta popeljala skozi istoimenski koncertni program v ljudskem tonu in skozi človeška občutja od ljubezni prek hrepenenja pa vse do bolečine. Komorni zbor RIAS je Ljubezenske pesmi op. 52 in poznejše Nove ljubezenske pesmi, op. 65 izvedel pred letom dni v berlinski Filharmoniji. Dirigent Justin Doyle jim je dodal še priredbe angleških, nemških in švedskih ljudskih pesmi Maxa Regerja, Gustava Holsta in Ralpha Vaughana Williamsa. Pevce sta na klavirju spremljali turški pianistki, sestri Ufuk in Bahar Dördüncü, ter dodali še Dvoržakova Slovanska plesa.
Rdeča nit današnjega dne bo poljska glasba; na Poljskem namreč prav danes praznujejo dan neodvisnosti, zato so sodelavci uredništva za resno glasbo na programu ARS nekatere današnje oddaje namenili glasbi naših slovanskih bratov. Pet čez deseto se bo začela tretja iz niza petih oddaj cikla Skladatelj tedna, ki ga tokrat posvečamo Frédéricu Chopinu. Avtorica tega cikla Suzana Vidas Karoli bo v tretji oddaji predstavila Chopinovo pariško obdobje. Pariz je bilo mesto, o katerem je Chopin vedno sanjal, mesto umetnikov, živahnega kulturnega dogajanja in tudi mesto, ki je z odprtimi rokami sprejelo številne poljske emigrante. Počutil se je kot doma. Ob poljskih rojakih je navezal stike s predstavniki pariških umetniških krogov, spoprijateljil se je z mnogimi skladatelji in glasbeniki. Popoldanski sklop ob 12. uri in 5 minut začenjajo Arsove spominčice. Pripravila jih je glasbena urednica Tjaša Krajnc, ki bo predstavila izbor skladb iz glasbene zakladnice orkestrske in komorne glasbe poljskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov in komornih glasbenikov. Slišali boste lahko glasbo Frédérica Chopina, Henryka Wieniawskega in Witolda Lutoslawskega. V znamenju poljskega skladatelja bo tudi oddaja Divertimento ob 15. uri. Avtorica Tina Ogrin jo posveča glasbi Ignacija Jana Paderewskega. Paderewski ni bil le pianist svetovne slave – bil je tudi politik, domoljub in mecen. Velikanske dohodke svojih koncertov je radodarno in nesebično delil v kulturne in dobrodelne namene. Več kot pol stoletja je "veliki poljski patriot in prvi državljan Poljske" delal za svobodo domovine in v dveh vojnah pomagal vojnim žrtvam, ujetnikom in sirotam. Ob pol petih vas vabimo tudi k spremljanju oddaje Mojstri samospeva. Danes bo v ospredju glasba poljskega skladatelja Henryka Góreckega. Letos mineva 10 let od njegove smrti. S samospevno glasbo se ni veliko ukvarjal, kljub temu bi za samospev posebne vrste morda lahko opredelili njegovo 3. simfonijo, imenovano tudi Simfonija žalostnih pesmi. Solističnemu sopranskemu glasu z orkestrsko spremljavo je namreč namenil vse tri stavke tega obsežnega glasbenega dela. V vseh treh govori o slovesu, napisal pa jih je pod vtisom, ki ga je nanj naredilo nasilje totalitarističnih režimov nad poljskim narodom in nasiljem nad človeštvom nasploh. Oddajo pripravlja glasbena urednica Polona Gantar. Večerni sklop glasbenih oddaj na programu ARS ob 19. uri in trideset minut začenja oddaja Srce šansona, ki jo avtorica Urška Preiss tokrat namenja Brigitte Fontaine. Poslušali bomo album Dévasté-Moi – Opustoši me, kjer gre pravzaprav za ponovno izdajo Brigittine debitanske plošče 13 dekadentnih in fantazmagoričnih pesmi iz leta 1966. Brigitte Fontaine slovi po mračnih, ciničnih besedilih, ki odražajo temne plati ljubezni in družbe. Čeprav se na trenutke Brigittin glas zdi mehek ali zapeljiv, je vsakemu, ki zna francosko, takoj jasna mrakoba, ki veje iz pesmi. V duhu poljskega dne neodvisnosti bo tudi oddaja Arsov art atelje. Ob 20. uri se bomo ponovno spomnili dosežkov poljskega eksperimentalnega studia z deli, nastalimi v studiu, in sodobnimi refleksijami na poljsko tradicijo elektroakustične glasbe. Oddajo je pripravil glasbeni urednik Primož Trdan, ki vas vabi tudi k spremljanju oddaje Glasni novi svet pet čez deseto zvečer. Enigmatično jo je naslovil »Zvok za tančico«.
Tokrat bomo v oddaji Glasbena jutranjica do 10-ih predvajali glasbo po izbiri Tine Ogrin. Pet čez deseto bo na vrsti druga iz niza petih oddaj iz cikla Skladatelj tedna, ki je tokrat posvečen Frédéricu Chopinu. Avtorica Suzana Vidas Karoli je v drugi oddaji obravnavala obdobje ob koncu in po koncu skladateljevega študija na visoki šoli za glasbo v Varšavi. Ob 16-ih in 30 minut vas bomo povabili k spremljanju oddaje Koncertni dogodki na tujem, ki jo glasbena urednica Polona Kovačič tokrat posveča spominu na Aleksandra Vedernikova. Ruski dirigent je namreč oktobra letos v starosti 56 let umrl za posledicami okužbe z novim koronavirusom. V oddaji bomo tako predvajali posnetek z njegovega gostovanja v Luganu 26. septembra lani. Z Orkestrom italijanske Švice in solistom, violončelistom Johannesom Moserjem, je izvedel Koncert za violončelo in orkester št. 1 Camilla Saint-Saënsa, Koncert za električni violončelo in orkester z naslovom "Magnetar" Enrica Chapele in Simfonijo v d-molu, op. 48 Cesarja Francka. Večerni sklop glasbenih oddaj na programu ARS se bo začel ob 18-ih in 20 minut z oddajo Zborovska glasba. Urednica oddaje Brigita Rovšek vas tokrat vabi v družbo Latvijskega radijskega zbora in štirih skladb, ki že postajajo mejniki zborovske glasbe. Slišali boste lahko glasbo Eriksa Ešenvaldsa, Helmuta Lachenmanna, Martinša Vilumsa in Andrisa Dzenitisa. Ob pol osmih pa se začne oddaja Glasba, gledališče in ves ta džez. Pripravlja jo Aleksander Golja. Tokrat bo predstavil prvi del muzikala Mali princ. Ta je nastal na podlagi istoimenskega literarnega dela Antoina de Saint-Exuperyja. Besedilo songov je napisala Elizabeth Anais, glasbo pa Richard Cocciante, avtor glasbe muzikala Notredamski zvonar, ki smo ga pred časom že predstavili. Nekoliko pozneje, ob 20-ih in deset minut, bo na sporedu oddaja Iz simfoničnega arhiva. Tokrat boste lahko slišali Alpsko simfonijo Richarda Straussa v interpretaciji Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in dirigenta Liorja Shambadala. Po večernih poročilih vas bomo povabili še k spremljanju oddaj Glasba našega časa in Slovenski koncert. Lovrenc Rogelj bo v oddaji Glasba našega časa pet minut čez deseto predstavil tri skladbe danskega skladatelja Karla Aageja Rasmussena, ki se v koncertih za baročni ansambel in solistično glasbilo zazira k Vivaldiju in drugim mojstrom ter razmišlja, kakšno glasbo bi pisali danes. Glasbena urednica Tina Ogrin pa je za predvajanje v oddaji Slovenski koncert izbrala Suito za veliki godalni orkester Ferdinanda Juvanca in Godalni kvartet št. 2 Božidarja Kantušerja.
Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja v Glasbeni jutranjici tokrat pripravlja Mihael Kozjek. V ciklu oddaj Skladatelj tedna je pred nami teden nokturnov, impromptujev, polonez, mazurk, balad, preludijev in etud. Cikel oddaje Suzane Vidas Karoli bo predstavil delo in življenje skladatelja in pianista Frederica Chopina. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo eno največjih virtuozinj našega časa, rusko violinistko Viktorio Mullovo, ki že vrsto let živi v Londonu in muzicira po Evropi, v ZDA, Japonski in drugod po svetu. 17. aprila 2018 je prvič gostovala v Sloveniji in v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani nastopila z Bergenskim filharmoničnim orkestrom. Pod taktirko dirigenta Edwarda Gardnerja je izvedla Koncert za violino in orkester v d-molu, op. 47, iz leta 1905 Jeana Sibeliusa. V ciklu oddaj Medenina in patina Mihael Kozjek v poslušanje ponuja izbrane posnetke s plošče Štabnega orkestra norveških oboroženih sil in dirigenta Eivinda Aadlanda. Današnjo namenjamo glasbi Percyja Graingerja in Florenta Schmitta. Ta teden bomo v oddaji Nove glasbene generacije ki jo pripravlja Vesna Volk ,poslušali polovico koncerta, ki je pred dobrim letom zvenel v dvorani zdraviliškega doma Term Dobrna, in sicer je bil to sklep izobraževanja EMARS Master, na katerem so udeleženci izobraževanja nastopili s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na koncertu je skupaj nastopilo 13 mladih glasbenikov, danes pa jih bo zaigralo 6, in sicer učenke Janeza Podleska in Mateja Zupana, ki bosta v oddaji tudi predstavila izobraževanje EMARS in povedala, zakaj sama sodelujeta na tem tečaju. Oddajo Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti je Mihael Kozjek namenil dvema obsežnejšima, predvsem pa pomembnima deloma slovenske glasbene zgodovine, nastalima na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja. Najprej bomo predvajali z otožnim jesenskim razpoloženjem prežete Novembrske pesmi za glas in orkester Lojzeta Lebiča, ki je uglasbil dve pesmi iz istoimenske zbirke Mirana Jarca. V drugem delu boste lahko slišali še suito iz baleta Trobenta in vrag Alojza Srebotnjaka, ki je vsebino oblikoval po stari slovenski baladi o godcu pred peklom, znani v več slovenskih pokrajinah. V Koncertu evroradia je Polona Kovačič izbrala koncert Orkestra in zbora La Scala. 17. oktobra je v milanski La Scali zvenela veličastna Simfonija št. 3 v d-molu Gustava Mahlerja. Solistka je bila mezzosopranistka Daniela Sindram, dirigiral je Zubin Mehta. Ob koncu našega glasbenega druženja na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Jazz avenija, ki jo pripravlja Marko Kumer, poslušali skladbe z novih plošč sodobne jazzovske produkcije. Z novo glasbo se bodo predstavili Blaer, Sasha Berliner, Audrey Ochoa, Rudresh Mahanthappa, Wayne Escoffery in Rebecca Trescher.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Vesna Volk, ki je v nadaljevanju oddaje pripravila izbor glasbe od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. Še posebej se je posvetila saksofonu, saj se je na današnji dan rodil Adolphe Sax, izumitelj saksofona. V Skladatelju tedna končujemo cikel oddaj o Beli Bartoku, ki ga je pripravil Primož Trdan. Z izbiro Bartokove glasbe bomo tokrat osrednjo pozornost namenili zadnjim letom njegovega življenja, ki jih je preživel v Združenih državah Amerike. Tja se je - podobno kot prenekateri evropski umetnik in intelektualec - zatekel pred nevarnostjo vojne in čedalje hujšimi kršitvami osnovnih človekovih krivic. Bartok je nanje brez zadržkov opozarjal in v znak protesta tudi prepovedal nekatere izvedbe svojih del v deželah, ki sta jim že vladala nacizem in fašizem. Oddajo Izpod peresa slovenskih skladateljev pripravlja Tjaša Krajnc. V njej bomo predvajali operna dela Slavka Osterca: glasbo iz oper Krog s kredo, Iz komične opere in Saloma. Osterc je prvi polovici 20. stoletja ustvaril zelo obsežen opus z več kot 170-imi deli različnih zvrsti. Med njimi so tudi izvirna in umetniško vznemirljiva operna dela. Alma Kužel vas vabi k spremljanju oddaje Filmska glasba. Tokrat je izbrala glasbo iz animiranega filma Pogum. Glavna tema filma režiserja Marka Andrewsa, ki ima izvirni naslov 'Brave', govori o neustrašnem, pogumnem kuštravem dekletu po imenu Merida in o tem, kako zbrati dovolj poguma, da pretrgaš spone, ter da je najtežje najti pogum v svojem srcu. Glasbo za film je prispeval škotski skladatelj Patrick Doyle. Oddaja Tretje uho je posvečena žanru, ki združuje klasično glasbo in jazz. Pripravlja Hugo Šekoranja, tokrat pa k poslušanju vabi z glasbe iz nove plošče izraelske klarinetistke Anat Cohen. Študirala je na kolidžu Berklee v Bostonu, ustalila pa se je v New Yorku. Nastopa na največjih festivalih, ugledni jazzovski kritiki Nat Hentoff, Dan Morgenstern in Gary Giddins pa ji dajejo laskave ocene. V oddaji Recital bomo predvajali posnetek koncerta Kvarteta Armida in flavtistke Mathilde Calderini, ki je januarja potekal na Salzburškem festivalu, natančneje v okviru Tedna Mozarta. V oddaji, ki jo je pripravila Alma Kužel, boste poslušali štiri Mozartova dela; dva godalna kvarteta ter dva kvarteta za flavto. V terminu oddaje Petkov koncertni večer je Anuša Volovšek izbrala posnetek 6. koncerta za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije, ki je bil 9. marca 2012 izveden v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkester Slovenske filharmonije je v tem abonmajskem večeru gostil svetovno znanega legendarnega glasbenika in dirigenta sira Nevilla Marrinerja, ki je dirigiral med drugim dirigiral simfonično suito Planeti, op. 32 Gustava Holsta. Oddaja Zborovski koncert v poslušanje prinaša ponovitev oddaje, ki smo jo predvajali 16. oktobra. Poslušali boste posnetek septembrskega koncerta Slovenskega okteta v okviru cikla Plečnik in a cappella. Slovenskemu oktetu in ciklu Plečnik in a cappella je za navdih sestave programa služila Aleja slovenskih, oziroma slovanskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani. Glasbeni večer na Programu Ars zaključujemo z oddajo Jazz Ars. Oddajo bomo namenili znamenitemu solistu na bariton saksofonu in članu orkestra Dukea Ellingtona - Harryju Carneyju. V Ellingtonovem orkestru je igral dlje kot kdor koli drug - celih petinštirideset let, in bil tako daleč najbolj lojalen član orkestra.
Spoštovani poslušalci Programa Ars, v prihodnjih minutah se bomo sprehodili skozi glasbene vsebine, ki jih boste lahko danes spremljali na Programu Ars. Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anuša Volovšek, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. v Operni jutranjici pa se Renato Horvat ukvarja z vprašanje našega spomina. Dober primer, da se možgani dogodkov iz preteklosti spominjajo zelo selektivno, ponuja branje "Avtobiografske skice", ki jo je Giuseppe Verdi narekoval založniku Ricordiju: skoraj vsak stavek v njej namreč dejanska dejstva olepšuje ali pa je z njimi v popolnem nasprotju. V četrti oddaji Skladatelja tedna bo Primož Trdan obravnaval poznejšemu glasbenemu ustvarjanju Bele Bartoka. V jutrišnji oddaji se bomo posvetili glasbi, ki jo je Bartok napisal v Združenih državah, danes pa bo središče našega zanimanja Švica. Tam je Bartok preživel čas tik pred izbruhom druge svetovne vojne, saj je ravno Basel postal skladateljevo zatočišče pred čedalje hujšim teptanjem človeških pravic, ki ga je doživljala tudi njegova domovina. Oddaja Po belih in črnih tipkah igre je namenjena največjim klavirskim virtuozom sedanjega in polpreteklega časa ter spoznavanju njihovega življenja in umetniških nazorov. V oddajah do konca letošnjega koledarskega leta bo avtor oddaje Klemen Golner poudarek prenesel bolj na klavirska dela sama, kot na njihove izvajalce. Danes boste tako lahko slišali niz šestih klavirskih skladb "Pesmi Rena" Georgesa Bizeta v izvedbi Jean-Marca Luisada, "Klavirski koncert št. 1" brazilskega skladatelja Camarga Guarnierija, kjer bo kot solist nastopil pianist Max Barros in Schubertovo Klavirsko sonato v C-duru, D. 279, ki jo bo zaigral Paul Badura-Skoda. Oddajo Mladi virtuozi, ki jo pripravlja Vesna Volk, tokrat namenjamo harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini. V oddaji Banchetto musicale, ki jo pripravlja Domen Marinčič, bomo predvajali posnetke s koncerta, ki je potekal trinajstega avgusta v sklopu letošnjega 38. Festivala Radovljica. V baročni dvorani radovljiške graščine je nastopil godalni trio na zgodovinskih glasbilih s črevnatimi strunami. Violinistka Božena Angelova, violist Jonathan Ponet in violončelist Gregor Fele so izvajali skladbe Ludwiga van Beethovna, Franza Schuberta in njunega sodobnika, nekdanjega lastnika dvorca Viltuš pri Mariboru, Eduarda de Lannoya. Komorni studio pripravlja Tjaša Krajnc, za tokratno oddajo pa je izbrala koncertne posnetke z 68. Festivala Ljubljana 2020, ko je 31. julija v Viteški dvorani Kržank v Ljubljani gostoval italijanski komorni ansambel Goffríller, v katerem se prepletajo zvočnost in spevnost godal in klavirja. Ansambel Goffriller nastopa v različnih zasedbah - od tria do seksteta - in v sodelovanju s priznanimi glasbeniki. Na koncertu so glasbeniki izvedli tri komorne mojstrovine Wolfganga Amadeusa Mozarta, Giacoma Puccinija in Roberta Schumanna, za dodatek pa še krajši počasni tango Astorja Piazzolle. Ob koncu glasbenega večera na Programu Ars pa boste lahko v oddaji Glasba 20. stoletja poslušali glasbo Tadeusza Bairda. Ta poljski skladatelj je v svoji glasbi združeval prvine pozne romantike in sodobne kompozicijske postopke, prav tako pa je bil ideološko razpet med zahtevami tedanje povojne oblasti in zahodnoevropskimi pogledi družbene vloge skladatelja. Leta 1949 je ustanovil Skupino 49 s skladatelji, ki so v duhu socialnega realizma ustvarjali glasbo za širše občinstvo, obenem pa so se posluževali tudi sodobnih kompozicijskih rešitev. Spoštovani poslušalci, zdaj pa vas vabimo k poslušanju drugega dela Glasbene jutranjice Anuše Volovšek.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Anamarija Štukelj Cusma, ki vas bo v to dopoldne na programu Ars popeljala z izborom prijetne glasbe od renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja. V zadnji uri se ji bo z Jazzovsko jutranjico pridružil Hugo Šekoranja. Cikel oddaj Skladatelj je tedna namenjen Beli Bartoku. Danes se zdi skoraj neverjetno, da je bil Bartok svoje dni mnogim ljubiteljem glasbe znan predvsem kot pianist. Celo življenje je bil aktiven koncertni pianist in udeleženec pianističnih tekmovanj. Tretjo iz niza oddaj o Beli Bartoku, ki jih je pripravil Primož Trdan, namenjamo njegovi klavirski glasbi. Poslušali bomo tri zvrstno zelo različne skladbe - od šestih miniaturnih Romunskih Plesov in precej velikopoteznejše klavirske Sonate pa vse do veličastnega Drugega klavirskega koncerta. V Arsovih spominčicah bo Tjaša Krajnc predstavila Pihalni kvintet RTV Ljubljana, ki je deloval od leta 1958 do 1990. V 32-ih letih umetniškega dela so v Pihalnem kvintetu RTV Ljubljana igrali flavtist Jože Pogačnik, oboist Božo Rogelja, klarinetist Alojz Zupan, hornist Jože Falout in fagotist Jože Banič. Kvintet je leta 1983 za velike umetniške izvajalske dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Oddaja Mojstri samospeva, ki jo pripravlja Polona Gantar bo namenjena glasbi Franka Martina. Letos namreč mineva 130 let od rojstva tega švicarskega skladatelja. Minevanje je hkrati tudi osrednja tema prvih novembrskih dni, in bivanjska tematika, ki jo najdemo v Šestih monologih slehernika, obsežnejši kompoziciji Franka Martina. K snovanju tega dela je skladatelja nagovorilo besedilo Hofmannsthalovega Jedermanna oz. Slehernika. Skladatelj je najprej želel ustvariti opero, zatem pa se je odločil za šest monologov, s katerimi je naslikal psihološki razvoj, ki ga v bogatem mladeniču izzove strah pred smrtjo. V oddaji Čas, prostor in glasba, ki jo je pripravil Pavel Mihelčič, bomo poslušali, kako so sledi jazza oblikovale klasično glasbo. Jazz se je pojavil na začetku dvajsetega stoletja v Severni Ameriki. V letih po prvi svetovni vojni pa se je jazz dotaknil tudi Evrope. Kako so skladatelji razumeli to novo glasbeno zvrst bomo poslušali v delih Dariusa Milhauda, Mauricea Ravela in Paula Hindemitha. Oddajo Srce šansona tokrat pripravlja Alma Kužel, oddajo pa posveča Juriju Součku. Lansko pomlad, ko je praznoval častitljivih 90, je priznal, da v sebi nosi veliko željo, ki je ostala neizpolnjena. Jurij Souček je namreč odličen pevec in izjemno humorno domiselno so odpete tudi njegove pesmi, songi iz risank in šansoni. Te si želi zbrati in jih izdati kot celoto na albumu. Od dvajsete ure dalje bo Program Ars posvečen zvenenju sodobne glasbe. V tretji oddaji iz cikla o slovenski elektroakustični in eksperimentalni glasbi, ki ga pripravlja Primož Trdan, bomo po pregledu začetkov in prvih velikih dosežkov elektroakustične glasbe danes razmišljali o eksperimentalnem potencialu, kot se je uresničil v glasbi in deloma v večmedijski umetnosti na Slovenskem. Oddaja Glasni novi svet na bo popeljala v Avstralijo. V oddaji bo Luka Zagoričnik predstavljal glasbo Rosalind Hall in Judith Hamann, Anthonyja Paterasa in Chrisa Abrahamsa ter avstralsko-nemškega dueta Rhythm Complication, ki ga tvorita Clayton Thomas in Burkhard Beins. Večer na Programu Ars bomo končali z oddajo Jazz session, v kateri bo Hugo Šekoranja predvajal posnetek Estonskega nacionalnega radia, koncert skupine, ki jo vodi kontrabasistka Mingo Rajandi.
Glasbeno jutranjico tokrat pripravlja Tina Ogrin, ki je izbrala skladbe skladateljev baroka, klasicizma, romantike in 20. stoletja. Sledila bo oddaja Skladatelj tedna, v kateri bo Primož Trdan predstavil godalne kvartete Bele Bartoka. Halsey Stevens, eden prvih preučevalcev Bartokove glasbe, je menil, da se lahko ravno prek teh kvartetov najbolj poglobljeno približamo skladateljevemu delu, prav tako pa tudi slogovnim in formalnim spremembam, ki so spremljale Bartokovo ustvarjanje. Veliki džezovski orkestri - big bandi so v zgodovini imeli pomembno vlogo. Od poznih dvajsetih let 20. stoletja so se obdržali vse do danes. V oddajo Orkestralni jazz, ki jo pripravlja Hugo Šekoranja boste poslušajte zgodbe iz preteklosti in sodobne džezovske orkestre. V oddaji Koncertni dogodki na tujem Polona Kováčič izbira koncerte iz ponudbe Evroradijske mreže radijskih postaj. Tokrat se odpravljamo na v Pariz, kjer je 24. septembra potekal Inavguralni koncert Cristiana Măcelaruja kot novega glasbenega direktorja Francoskega nacionalnega orkestra. Koncert se je pričel s odprl s Preludijem k Favnovemu popoldnevu Clauda Debussyja. Redko slišana Druga simfonija Camilla Saint-Saënsa, delo takrat mladega štiriindvajsetletnega skladatelja, je sklenila program, med oba francoska glasbenika pa je zdrsnil Sergej Rachmaninov, čigar vrhunski Drugi koncert za klavir in orkester je poustvaril pianist Benjamin Grosvenor, ki je v tej sezoni rezidenčni umetnik Francoskega radia. V oddaji Zborovska glasba, ki jo pripravlja Brigita Rovšek, vas vabimo k spremljanju dveh del iz železnega zborovskega repertoarja: Maše v g-molu in Slavnostnega Te Deuma Ralpha Vaughana Williamsa. Maša bo zvenela v izvedbi Zbora Corydon Singers pod vodstvom Matthewa Besta, Te Deum pa bodo izvedli Zbor westminstrske opatije, organist Timothy Farrell in dirigent Douglas Guest. Oddajo Glasba, gledališče in jazz pripravlja Aleksander Golja, v njej pa boste poslušali glasbo iz musicala Fantom iz opere. Istoimenski roman francoskega pisatelja Gastona Lerouxa je po delih izhajal v francoskem dnevniku Le Gaulois med 23. septembrom 1909 in 8. januarjem 1910 in mu je sprva precej slabo kazalo. Njegova prodaja je bila nizka, pa tudi tiskanje so večkrat preklicali. Ubogemu začetku navkljub, danes roman velja za klasiko francoske literature. V oddaji Glasba našega časa, ki zaključuje glasbeno druženje na Programu ars, pa boste poslušali prerez dosedanjega opusa beloruske skladateljice Oksane Omelčuk, ki v polistilistični maniri meša swingovske topose z baročno motoriko. Plošča je izšla lani pri založbi Wergo, oddajo pa tokrat pripravlja Lovrenc Rogelj.
Neveljaven email naslov